Jedro

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ima kot specializirano sodišče status okrožnega sodišča, tako da bi tožnika v socialnem sporu lahko zastopal le pooblaščenec, ki je odvetnik oziroma diplomirani pravnik, ki je opravil pravniški državni izpit. Tožnikovo delo strežbe v gostinskem lokalu (v lasti njegove žene) je inšpektorat pravilno ocenil za delo na črno. Na tej podlagi je toženka tožnika utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženke z dne 16. 4. 2010 in z dne 2. 2. 2010. Zoper zavrnilno sodbo se smiselno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje, saj v lokalu svoje žene nikoli ni delal na črno niti opravljal nobenega dela po navodilih žene niti ni bil v delovnem razmerju. Sodba temelji na ugotovitvah inšpektorja za delo, ki sploh ni bil na kraju dogodka, temveč je tržni inšpektor nezakonito vstopil v lokal in grobo posegel v zasebnost tožnika in njegove žene. Nadalje meni, da bi bilo delo na črno opravljeno le takrat, ko bi dela opravljal po navodilih delodajalca brez ustrezne pogodbe s tem, da bi imel točno opredeljen delovni čas, da bi mu postopek dela predpisal delodajalec, da bi za delo dobil plačilo in da ne bi bile plačane ustrezne dajatve. O tem, da je opravljal delo na črno ni odločilo sodišče, temveč izvršna veja oblasti. Tudi izbris iz evidence brezposelnih oseb je bil izveden brez sodbe sodišča, da je delal na črno. Izpodbijana sodba ni upoštevala, da je živčni bolnik niti drugega zdravstvenega stanja, ki mu onemogočata redno zaposlitev, da je žena najemnik lokala in ji lahko v prostem času brezplačno pomaga na podlagi volonterske pogodbe, kar je v Evropi povsem običajna zadeva, da lahko ima v postopku po 21. in 29. členu Ustave RS zagovornika po lastni izbiri, kar mu je bilo v sodnem postopku onemogočeno, kljub predložitvi ustreznega pooblastila za zagovornika L.P., ki nima pravne izobrazbe niti pravniškega izpita, ker to ni potrebno in je sodišče kljub temu, da ni imel zagovornika izvedlo sodno obravnavo, ob tem pa je upoštevalo pričevanje delovne inšpektorice, ki sploh ni bila na mestu dogodka. Sodišče pa v postopku ni upoštevalo pravne akte, ki veljajo v Republiki Sloveniji niti druge predpise, ki so začeli veljati z vstopom Slovenije v EU. Tako, da mu je bila povzročena velika materialna in nematerialna škoda.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po navedenem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolnoma in v celoti ugotovilo dejansko stanje ter pri tem tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti tistih, ki so posebej navedeni v pritožbi.

Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 16. 4. 2010, s katero je bila pritožba tožnika zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba ... z dne 2. 2. 2010 zavrnjena. Organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločil, da se tožnik na podlagi 10. alinee prvega odstavka 70. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB; Ur. l. RS, št. 107/06 s spremembami) z dnem 19. 8. 2009 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov. Odločitev je oprlo na dejstvo, da je pristojni inšpektor za delo ugotovil, da je bil tožnik tega dne zaposlen na črno.

Pritožbeno sodišče ne more sprejeti stališča pritožnika, da je prišlo do kršitve določb postopka in sicer prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 86. členom ZPP in sicer, da sodišče ni dovolilo, da bi tožnika zastopal izbrani pooblaščenec. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe v zadostni meri pojasnilo, da ZPP, ki se na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) uporablja pred socialnimi sodišči kot postopkovni zakon, v tretjem odstavku 87. člena določa, da je pooblaščenec v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ima kot specializirano sodišče v skladu z drugim odstavkom 93. člena Zakona o sodiščih (ZS; Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami) status okrožnega sodišča. Zato je lahko pooblaščenec, kot je bilo že rečeno, le odvetnik oziroma diplomirani pravnik, ki je opravil pravniški državni izpit. Navedenih kvalifikacij L.P. nima, zato tožnika v socialnem sporu ni mogel zastopati. Sodišče prve stopnje je že pojasnilo tožniku, da se Evropska konvencija o človekovih pravicah (Ur. l. RS, MP, št. 7-41/94) v zvezi s točko 3.c šestega člena nanaša na kazenski postopek, ne pa na civilne in druge postopke oziroma spore.

Sodišče prve stopnje je v prepričljivi izpovedi inšpektorice za delo E.B.S. imelo zadostno oporo za svojo ugotovitev, da je tožnik stregel pijačo v gostinskem lokalu dne 19. 8. 2009, kakor je to ugotovil tega dne tržni inšpektor. Navedeno je razvidno tudi iz odločbe o prekršku št. ... z dne 11. 12. 2009, ki jo je izdal Inšpektorat RS za delo, OE .... S citirano odločbo je kršiteljici G.M. – ženi tožnika in nosilki dejavnosti G.M. s.p. bil izrečen opomin in je morala plačati tudi sodno takso. Navedena odločitev je pravnomočna. S strani pristojnega inšpektorata je tako bilo pravnomočno ugotovljeno, da je tožnik 19. 8. 2009 delal brez pravne podlage in sklenjenega zavarovanja, v tem času pa je bil kot brezposelna oseba prijavljen pri toženki in je prejemal nadomestilo za invalidnost pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

V skladu s 70. členom ZZZPB zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb in evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, tudi v primeru, če takšna oseba dela ali je zaposlena na črno (7. alinea četrtega odstavka 70. člena ZZZPB). Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC, Ur. l. RS, št. 36/2000 s spremembami) določa v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, v katerih primerih je šteti zaposlovanje delavcev kot zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec dela na črno in kaj je nedovoljeno reklamiranje. Pri tem citirani zakon v 3. členu navaja primere, kdaj se šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela, za delo na črno in v katerih primerih je prepovedano zaposlovanje na črno (5. člen istega zakona). Aktivnosti, ki niso delo oziroma zaposlovanje na črno, so primeroma navedene v 7. členu zakona. Ne glede na določbo 3. člena citiranega zakona se za delo na črno ne štejejo: medsebojna soseska pomoč; delo v lastni režiji; nujno delo; humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo po tem zakonu in po drugih predpisih; osebno dopolnilno delo. Nadalje se glede na določbo 5. člena tega zakona na črno ne šteje: kratkotrajno delo; malo delo, nujno delo ter humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno po tem zakonu in po drugih predpisih. Glede osebnega dopolnilnega dela, kakor je opredeljeno v 12. členu citiranega zakona, je posameznik dolžan osebno dopolnilno delo pred pričetkom opravljanja priglasiti pristojni upravi enoti, ki ga vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Tudi kratkotrajno delo, kakor je določeno v 12.a členu ZPDZC se lahko opravlja v skladu s tretjim odstavkom istega člena, na podlagi predhodne prijave upravni enoti, kjer se delo opravlja. Prijava vsebuje navedbo osebe, ki bo delo opravljala, kraj in čas opravljanja dela ter izjavo o izpolnjevanju pogojev iz tega zakona. Upravna enota mora en izvod prijave nemudoma posredovati pristojnemu inšpektoratu za delo. V navedenem primeru tudi ni šlo za malo delo, kakor je določeno v 12.b členu. Nobeno od navedenih izjem, kakor navaja tudi sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, tožnik tekom sodnega ali upravnega postopka ni dokazal. Opravljanje drugih del izven prej navedenih pa je opravljanje dela na črno. Tožnikovo delo je tako inšpektorat ocenil pravilno kot delo na črno in je toženka imela vso podlago, da je na osnovi sporočila inšpektorata za delo tožnika prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb, ki so prijavljeni na podlagi drugih zakonov, saj v času inšpekcijskega nadzora 19. 8. 2009 ni bila izkazana nobena od izjem po citiranem ZPDZC. Šele kasneje, po dveh mesecih, je bilo urejeno potrdilo, ki velja za izjemo po 12. členu ZPDZC za opravljanje kratkotrajnega dela.

V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki podanimi v obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.