Jedro

Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik, ki je pravna oseba, svoj sedež.

Ni razloga, da bi se za izvršbo na denarno terjatev dolžnika do njegovega dolžnika na sredstva na njegovem računu pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa (to je v konkretnem primeru agencija za plačilni promet), smiselno uporabilo določilo 194. člena ZIP (na katero se 207. člen ZIP tudi ne sklicuje), po katerem je za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva na računu pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa, krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je enota službe, ki vodi dolžnikov račun.

Izrek

Za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v K.

Obrazložitev

Upnik D. d.d., je vložil dne 9.6.1997 na Okrajnem sodišču v K. predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine iz 21. člena ZIP proti dolžniku I. d.o.o., za izterjavo glavnice 23,000.000,00 SIT s pripadki in predlagal izvršbo: 1. na dolžnikovo denarno terjatev do dolžnika I. d.o.o., ki ima denarna sredstva na žiro računu pri Agenciji za plačilni promet pri ekspozituri v I.; 2. na dolžnikove premične stvari in 3. na denarna sredstva na dolžnikovem žiro računu. Istočasno je upnik predlagal izdajo začasne odredbe proti dolžniku in dolžnikovemu dolžniku.

Okrajno sodišče v K. se je izreklo za krajevno nepristojno, ker da je za izvršbo na dolžnikovo denarno terjatev po določbi prvega in tretjega odstavka 91. člena in 197. člena ZIP v zvezi z 207. členom ZIP krajevno pristojno Okrajno sodišče v I., na katerega območju ima svoj sedež dolžnikov dolžnik, to sodišče pa je pristojno po določbi 262. člena ZIP tudi za odločitev o predlagani začasni odredbi.

Okrajno sodišče v I. je sprožilo spor o pristojnosti, ker da je za zadevo krajevno pristojno Okrajno sodišče v K., ker imata na območju tega sodišča svoj sedež tako upnik kot dolžnik; sedež dolžnikovega dolžnika na to ne vpliva, ko poleg tega iz podatkov v spisu sploh ne sledi, da bi naj imel dolžnikov dolžnik svoj sedež na območju Okrajnega sodišča v I. Vrhovno sodišče je pristojno za odločitev o predmetnem sporu o pristojnosti po določilu 5. točke 105. člena zakona o sodiščih.

V obravnavani zadevi sta se okrajni sodišči v K. in v I. omejili pri svojem postopanju na upnikov predlog za izvršbo na dolžnikovo denarno terjatev. Za tako izvršbo se po določbi prvega odstavka 207. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP) uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na denarno terjatev. O tej izvršbi govori deveto poglavje ZIP in po prvem odstavku v zvezi s trejim odstavkom 91. člena je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik, ki je pravna oseba, svoj sedež.

Zato ima prav Okrajno sodišče v I., ko v svojem predlogu oziroma sporu o pristojnosti navaja, da je za obravnavano zadevo krajevno pristojno Okrajno sodišče v K., ker ima dolžnik I. d.o.o. svoj sedež v K. Ni razloga, da bi se za izbršbo na denarno terjatev dolžnika do njegovega dolžnika na sredstva na njegovem računu pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa (to je v konkretnem primeru agencija za plačilni promet), smiselno uporabilo določilo 194. člena ZIP (na katero se člen 207 ZIP tudi ne sklicuje), po katerem je za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva na računu pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa, krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je enota službe, ki vodi dolžnikov račun. Pri taki izvršbi namreč sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 199. člena ZIP s sklepom o izvršbi naloži enoti službe za plačilni promet, naj denarni znesek, za katerega je dovolilo izvršbo, prenese z dolžnikovega na upnikov račun. Za tako izvršilno sredstvo - za takojšen prenos denarnih sredstev - pa pri izvršbi na dolžnikovo denarno terjatev ne gre, saj se po določbi prvega odstavka 94. člena ZIP izvršba na denarno terjatev opravlja z rubežem terjatev in njenim prenosom na upnika (v konkretni zadevi je upnik tudi predlagal rubež dolžnikove terjatve). Pri tej izvršbi torej sodišče ne daje naloga službi, ki opravlja plačilni promet za dolžnikovega dolžnika, za prenos denarnih sredstev z žiro računa dolžnikovega dolžnika na upnikov račun. Zato ima prav Okrajno sodišče v I., da sedež dolžnikovega dolžnika za vprašanje krajevne pristojnosti sodišča v tej zadevi ni pomemben.

Glede na tako stanje stvari je za odločitev o obravnavanem predlogu za izvršbo krajevno pristojno Okrajno sodišče v K., ki je po določilu drugega odstavka 262. člena ZIP pristojno tudi za odločitev o predlagani začasni odredbi.