Jedro

Sodišče prve stopnje je po določbi tretjega odstavka 168. člena ZPP plačilo sodne takse, katere plačila je bil oproščen tožnik, na podlagi sklepa z dne 1. 10. 2021, naložilo v plačilo toženi stranki. Taksa je bila odmerjena na 172,80 EUR in sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na sklenjeno sodno poravnavo z dne 14. 9. 2021, iz katere izhaja dogovor strank, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in je zato toženi stranki naložilo plačilo 50 % sodne takse v višini 86,45 EUR. Pravilno tožena stranka v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da sta se stranki s poravnavo z dne 14. 9. 2021 dogovorili, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijan sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 146,40 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da na račun sodnih taks številka ..., BIC banke prejemnika: ..., referenca: ..., ime in naslov prejemnika: Delovno sodišče v Celju, ..., namen plačila: Pd 152/2019, plača 86,45 EUR v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz razloga napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, tožniku pa naloži stroške pritožbenega postopka. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna, saj sodišče ni uporabilo določilo petega odstavka 168. člena ZPP. Sodišče je prezrlo, da je tožnik po sklenjeni sodni poravnavi z dne 14. 9. 2021 pridobil premoženje, saj se je tožena stranka zavezala tožniku plačati iz naslova nadomestila plače znesek 8.000,00 EUR bruto in je v celoti izpolnila svojo zavezo iz sklenjene sodne poravnave ter tožniku izplačala neto znesek 4.674,00 EUR. Tožnik je torej delno uspel s svojim zahtevkom in pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati, če taks ne bi bil oproščen. Sodne takse, katerih plačila je bila stranka oproščena so del pravdnih stroškov (drugi odstavek 168. člena ZPP). Zato tudi ob pravilni uporabi tega zakonskega določila nosi stroške sodnih taks tožnik, saj se je s sodno poravnavo zavezal nositi svoje stroške postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je po določbi tretjega odstavka 168. člena ZPP plačilo sodne takse, katere plačila je bil oproščen tožnik, na podlagi sklepa z dne 1. 10. 2021, naložilo v plačilo toženi stranki. Taksa je bila odmerjena na 172,80 EUR in sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na sklenjeno sodno poravnavo z dne 14. 9. 2021, iz katere izhaja dogovor strank, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in je zato toženi stranki naložilo plačilo 50 % sodne takse v višini 86,45 EUR.

6. Pravilno tožena stranka v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da sta se stranki s poravnavo z dne 14. 9. 2021 dogovorili, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

7. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

8. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, je upravičena do plačila stroškov pritožbe v znesku 146,40 EUR (200 točk x 0,60 EUR + 22 % DDV) v roku 15 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroški postopka so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo.