Jedro

Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožeča stranka takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka tožbo umakne, lahko od tožene stranke zahteva toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) delno spremeni tako, da je tožeča stranka toženi stranki dolžna povrniti stroške postopka v znesku 103,15 EUR (namesto zneska 187,27 EUR) v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 201,55 EUR v 8 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka), ter da je tožnik toženi stranki dolžan v roku 8 dni povrniti 187,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila, sam pa krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je še vedno sporno, ali pripadnikom SV pripada 30 % ali 130 % dodatek. Vztrajanje tožnika pri tožbi je bilo očitno upravičeno, saj je tožena stranka naknadno dne 5. 3. 2018 posameznim pripadnikom ponovno izplačala določene 30 % dodatke, še vedno pa ni pravnomočno odločeno o tem, ali jim morda pripada celo 130 %. Zato ni razumljivo, kdaj naj bi nastopil tisti trenutek, ko naj bi bil tožnik dolžan umakniti tožbo, da ga ne bi zadele posledice po prvem odstavku 158. člena ZPP. Meni, da bi sodišče moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP, kar je bila podlaga za odločitev v drugih istovrstnih zadevah. Tudi pritožbeno sodišče je v zadevi Pdp 412/2018 obrazložilo, da roka ne določata niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih niti ZPP, zato ni razloga, da sodišče ne bi uporabilo pravila o povrnitvi stroškov v sorazmerju z uspehom v pravdi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Pravilno je stališče tožnika, da bi moralo sodišče odmeriti stroške postopka po uspehu. Sodišče prve stopnje je zaradi delno nepravilnega materialnopravnega stališča (da je tožnik tožbo umaknil nepravočasno), tožniku naložilo povrnitev vseh stroškov postopka tožene stranke. Drži, da je prišlo v obravnavani zadevi do delne izpolnitve tožbenega zahtevka 5. 12. 2017 v skupni višini 201,21 EUR. Tožnik je tožbo v celoti umaknil 5. 7. 2018. Tožnik je zaradi vložene tožbe dosegel 19,80 % izpolnitev zahtevka. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožeča stranka takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka tožbo umakne, lahko od tožene stranke zahteva toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP (prim.: N. Betteto, v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 47). Zaradi tega je potrebno tudi v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.

6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremenilo in stroške znižalo tako, da je tožnik toženi stranki dolžan povrniti stroške postopka v višini 160,13 EUR (namesto 351,14 EUR). Pri odmeri stroškov je pritožbeno sodišče poleg 154. in 158. člena ZPP upoštevalo tudi določbe 155. člena ZPP o potrebnih stroških postopka. Stroške tožnika je pritožbeno sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku in, upoštevaje OT, ugotovilo, da tožniku pripada 200 točk za vloženo tožbo, 50 točk za umik tožbe ter skladno z 11. členom OT 2 % za materialne stroške, kar skupaj znaša 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako tožniku priznalo 117,05 EUR, z upoštevanjem še 22 % DDV pa 142,79 EUR. Toženi stranki je pritožbeno sodišče priznalo 200 točk za vložen odgovor na tožbo, 150 točk za pripravljalno vlogo ter 2 % za materialne stroške. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako toženi stranki priznalo 163,86 EUR. Upoštevaje 19,80 % uspeh tožnika (vtoževal je znesek 1.016,49 EUR ter prejel plačilo v višini 201,21 EUR) in 80,20 % uspeh tožene stranke, je tožnik upravičen do 28,27 EUR, tožena stranka pa do 131,42 EUR stroškov postopka. Po medsebojnem pobotanju je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 103,15 EUR.

7. Tožnik je s pritožbo uspel, zato mu je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 154. člena in drugim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je upoštevaje OT tožniku priznalo naslednje pritožbene stroške: nagrado za pritožbo v višini 250 točk (tar. št. 15/4) ter 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) v višini 5,5 točk, skupaj torej 301 točko. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako tožniku priznalo 138,16 EUR, z upoštevanjem 22 % DDV 168,55 EUR, ter stroške sodne takse za pritožbo v višini 33,00 EUR, kar skupaj znaša 201,55 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.