Jedro

Iz prvega odstavka 83. člena ZS izhaja, da sodišča opravljajo naroke in odločajo v času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih zadevah. Drugi odstavek 83. člena ZS v 1. do 8. točki taksativno določa zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne, in mednje v 1. točki šteje sojenje v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrže kot prepozna.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje dne 26. 3. 2015 iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obdolženo A. A. (prej B.) oprostilo obtožbe za kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po prvem do četrtem odstavku 137. člena KZ-1 ter odločilo, da obremenjujejo po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženke ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika, proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka iz razloga po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena, zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in jo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Zagovornik obdolžene je podal odgovor na pritožbo in višjemu sodišču predlagal, da pritožbo okrožne državne tožilke zavrže kot prepozno oziroma podrejeno, da jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

3. Pritožbeno sodišče pritrjuje navedbam zagovornika obdolžene podanim v odgovoru na pritožbo, da je pritožba okrožne državne tožilke prepozna.

4. Pritožbeno sodišče povzema relevantna procesna dejstva v obravnavani zadevi: - sodišče prve stopnje je sodbo z dne 26. 3. 2015 II K 89064/2010 (kot je že navedeno, je obdolženo oprostilo kaznivih dejanj po prvem odstavku 197. člena KZ-1 in po prvem v zvezi s četrtim odstavkom 137. člena KZ-1) vročilo Okrožnemu državnemu tožilstvu dne 14. 7. 2015 na naslov Slovenska cesta 41, Ljubljana (vročilnica pripeta k list. št. 689); - pritožba okrožne državne tožilke zoper izpodbijano sodbo z dne 21. 8. 2015 je bila vložena na Okrajno sodišče v Ljubljani dne 31. 8. 2015. 5. Iz prvega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih, na katerega pravilno opozarja zagovornik obdolžene A. A., izhaja da sodišča opravljajo naroke in odločajo v času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih zadevah. Drugi odstavek 83. člena Zakona o sodiščih v 1. do 8. točki taksativno določa zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne in mednje v prvi točki šteje vodenje preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji. V tretjem odstavku istega člena Zakona o sodiščih je določeno, da razen v zadevah iz prejšnjega odstavka (torej v nujnih zadevah - opomba sodišča), v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.

6. Pravna teorija deli roke na materialne in procesne; zakonske in sodne; subjektivne in objektivne; prekluzivne in instrukcijske ter podaljšljive in nepodaljšljive. Materialni roki veljajo za uveljavljanje materialnih pravic, ki jih daje upravičencem materialni predpis. Z uveljavljanjem te pravice se začne postopek na sodišču. Procesni roki pa so roki, ki jih daje procesni zakon za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopku. Po določilu prvega odstavka 366. člena ZKP se smejo upravičenci zoper sodbo pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe.

7. Iz izpiskov Centralnega registra prebivalstva RS (list. št. 68, list. št. 229, list. št. 284, list. št. 291, list. št. 298 in list. št. 721) in Ministrstva za pravosodje (list. št. 296, list. št. 297, list. št. 389, list. št. 425, list. št. 468, list. št. 636), ki jih je sodišče prve stopnje zaradi ugotovitve obdolženkinega prebivališča pridobivalo tekom postopka, izhaja, da je bila obdolžena A. A. (prej B.) ves čas, ko je zoper njo tekel kazenski postopek, državljanka R C., rojena je v D., R C. Enako tudi izhaja iz dopisa Upravne enote Ljubljana, ki ga je pridobilo pritožbeno sodišče dne 24. 11. 2015 (list. št. 723) na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 377. člena ZKP. V dopisu je dalje navedeno, da je imela obdolžena izdano dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji za državljana EGP (C.) z veljavnostjo od 28. 8. 2006 do 28. 8. 2011, iz razlogov zaposlitve, po tem datumu pa za podaljšanje tega dovoljenja ni več zaprosila in v Sloveniji tudi nima urejenega statusa tujca ter posledično od tedaj tudi ne urejene prijave prebivališča. Upoštevaje izpiske CRP v spisu, je vsaj od dne 12. 2. 2012 dalje obdolžena za bivanje prijavljena na naslovih v R C., torej tudi v času izdaje izpodbijane sodbe, ki ji je bila sicer vročena preko zagovornika dne 1. 7. 2015 (vročilnica pripeta k list. št. 689).

8. Tako se izkaže kot pravilno navajanje zagovornika obdolžene, da sta kumulativno izpolnjena pogoja, zaradi katerih se obravnavana kazenska zadeva šteje med nujne zadeve. Obdolžena je tuja državljanka in ne biva v R Sloveniji. Za nujne zadeve pa, kot rečeno, ne velja splošna določba Zakona o sodiščih, da procesni roki v času sodnih počitnic, med 15. julijem in 15. avgustom, ne tečejo. Ker je Okrožno državno tožilstvo prejelo izpodbijano sodbo dne 14. 7. 2015, je pritožbeni rok pričel teči naslednji dan, to je 15. 7. 2015 in je, skladno z 88. členom ZKP, iztekel dne 29. 7. 2015. Zato je ugotoviti, da je pritožba okrožne državne tožilke, ki je prispela v vložišče pristojnega sodišča šele dne 31. 8. 2015. podana prepozno in jo je bilo potrebno kot takšno po prvem odstavku 388. člena ZKP zavreči. Zato o pritožbi državne tožilke sodišče druge stopnje po vsebini ni odločalo.