Jedro

Glede na sodno izvedensko mnenje, potrjeno s pisno izjavo lečeče specialistke je sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, da tožničinega sina ni mogoče uvrstiti med slabovidne otroke po 4. členu Pravilnika. Ni ga mogoče šteti za slabovidnega, saj je njegov vid korigiran 100 %.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 28. 3. 2019 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 16. 11. 2018, priznanje pravice do dodatka za nego otroka B.B., roj. 22. 9. 2007 od 1. 11. 2018 do 31. 10. 2020 v višini 100,00 EUR z uskladitvami ter izplačilo zapadlih zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (I. tč. izreka), ker je presodilo, da sta zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita. Izreklo je, da tožnica nosi sama svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Navaja, da je sin B.B. slaboviden, zato je že prejemala dodatek za nego otroka po odločbi z dne 26. 10. 2016. Vložila je zahtevo za podaljšanje pravice in bila presenečena, ko je prejela zavrnilno odločbo. Tudi sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodna izvedenka je sicer res ocenila, da je korigiran vid otroka B.B. 100 %, vendar sodišče ni dalo zadostne teže situacijam, kjer ne doseže 100 % vida kot je plavanje, ki ga trenira. Primerna očala v Sloveniji in v tujini niso dosegljiva, kontaktnih leč pa si zaradi visoke trepavosti ne more vstaviti niti s pomočjo staršev. Kontaktne leče so vprašljive zaradi možnosti infekcije, ki je v bazenu povečana. Ni upoštevano niti, da je B.B. omejen pri izbiri poklica in borilnih športih zaradi velike nevarnosti poškodb.

Meni, da bi sodišče moralo upoštevati povišane življenjske stroške, saj mora imeti sin vseskozi dvojna očala za normalno funkcioniranje, ter posebna športna očala. Enkrat letno od ZZZS prejme 68,32 EUR, kar ne pokrije niti stroška enega para očal. Ker je Slovenija pravna in socialna država, bi morala poskrbeti za državljane, še posebej za otroke. Da stroške trpi le tožnica, ne ustreza merilom socialne države. Čeprav je zakonska določba o povišanih življenjskih stroških premalo konkretna, ima višje stroške, kot jih v višini 68,32 EUR letno pokriva ZZZS.

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, soglaša z dejanskimi in pravnimi razlogi izpodbijane sodbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Ne gre niti za zatrjevano kršitev 2. člena Ustave RS2 (Ustava) s katero je Slovenija proklamirana za pravno in socialno državo. Res je sicer, da je država dolžna skrbeti za svoje državljane in nuditi varstvo ter podporo otrokom, vendar le pod pogoji in na način, določen v zakonu.

6. Pravna podlaga za presojo izpodbijanih upravnih določb z dne 28. 3. 2019 in 16. 11. 2018 o zavrnitvi pravice do dodatka za nego otroka je podana v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih3 (ZSDP-1), ki med pravice do družinskih prejemkov uvršča tudi dodatek za nego otroka (42. člen). Po 1. odst. 79. člena ZSDP-1 gre za dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi. Oba pogoja, t.j. potreba po posebni negi in varstvu ter povečanih življenjskih stroških sta predpisana kumulativno. Če ni izkazana potreba po posebni negi in varstvu, dodatka ni mogoče priznati, četudi bi šlo za povečane življenjske stroške, ki bi jih družina imela pri preživljanju in negi otroka. Po ZSDP-1 znaša višina dodatka 100,00 EUR mesečno (2. odst. 79. člena) oz. 200,00 EUR mesečno za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju (3. odst. 79. člena). Pravica do dodatka se uveljavlja po pravilih upravnega postopka na podlagi mnenj zdravniških komisij, ki jih imenuje minister (6. člen ZSDP-1) in ki je hkrati pooblaščen za izdajo podzakonskih predpisov (118. člen v zvezi s 6. členom in 79. členom ZSDP-1).

7. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo4 (Pravilnik) med drugim določa kriterije za uvrstitev otrok med slepe in slabovidne. Za slepe in slabovidne opredeljuje otroke, ki imajo okvaro vida, očesa ali okvaro vidnega polja (1. odst. 4. člena). Med slabovidne otroke so uvrščeni tisti, ki imajo korigirano ostrino vida od 0,30 do 0,10 oziroma ostrino vida manj od 0,10 do 0,05 ali zožitev vidnega polja na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida (2. odst. 4. člena). Glede na slabovidnost za potrebe uveljavljanja pravic po zakonu razlikuje: a) zmerno slabovidne otroke: 10 % - 30 % korigiranega vida in b) težko slabovidne otroke: 5 % - 9,9 % korigiranega vida na boljšem očesu. Med slepe so uvrščeni otroci, ki imajo ostrino vida manjšo od 0,05 do 0,02 ali zožitev vidnega polja okrog fiksacijske točke na 5 do 11 stopinj, ne glede na ostrino vida.

8. Vendar v predmetni zadevi ni podano nobeno od dejanskih stanj iz 4. člena Pravilnika, kot pravilno ugotovlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. S pisnim izvedenskim mnenjem oftamologinje dr. C.C. z dne 28. 2. 2020 (list. 19), 10. 6. 2020 (list. 29) in ustno izpovedjo na obravnavi 27. 8. 2020 (list. 36) sta le še dodatno potrjeni oceni zdravniških komisij s predsodnega postopka, da otroka B.B. ni mogoče uvrstiti v kategorijo slabovidnih iz 4. člena Pravilnika. Potrebno je ločiti med dioptrijo in ostrino vida in upoštevati, da se po 4. členu Pravilnika upošteva korigiran vid. Pravico je mogoče priznati le za otroka, ki ima korigirano ostrino vida med 10 do 30 % z očali. Pri B.B., ki ima od zgodnjega otroštva korigirano hipermetropijo in astigmatizem, je vidna ostrina s korekcijo očal odlična, saj z njo vidi 100 %. Po kriterijih Pravilnika, ki temelji na klasifikaciji WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) ne sodi v nobeno od kategorij slabovidnih oseb.

Res je sicer, da je 100 % ostrina vida pri B.B. dosežena z ustrezno optično korekcijo, da je bilo pri njem pravočasno, že v zgodnjem otroštvu poskrbljeno za dober razvoj vida in da ima določene težave pri plavanju. Vendar težava s plavanjem sama po sebi ne pomeni, da bi ga bilo mogoče uvrstiti v kategorijo slabovidnih iz 4. člena Pravilnika, kot zmotno in zato nesprejemljivo meni pritožnica.

9. Da je z optičnimi pripomočki korigirana ostrina vida pri B.B. 100 % na obeh, desnem in levem očesu je potrdila tudi vodja Oddelka za ortoptiko in strabologijo Očesne klinike UKC D. dr. E.E. 10. Glede na sodno izvedensko mnenje, potrjeno s pisno izjavo lečeče specialistke je sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, da tožničinega sina ni mogoče uvrstiti med slabovidne otroke po 4. členu Pravilnika. Ni ga mogoče šteti za slabovidnega, saj je njegov vid korigiran 100 %. Ob takšnem dejanskem stanju je na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do dodatka za nego otroka od 1. 11. 2018 dalje v višini 100,00 EUR mesečno ter izplačilo denarne dajatve z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Iz predhodno navedenih dejanskih in pravnih razlogov pritožba ne more biti uspešna. Pritožbene navedbe, da povračilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 68,32 EUR letno ne zadošča za kritje povečanih stroškov za optične pripomočke, za pritožbeno rešitev obravnavane zadeve same po sebi pravno niso odločilne. Na temelju 353. člena ZPP je potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno skleniti, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 89/2014 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.