Jedro

Ker na bistvene kršitve postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, mora biti ta revizijski razlog obrazložen, kar pomeni, da je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka konkretizirati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja glede nasprotnih udeležencev A. K., E. d. o. o. v stečaju in U. d. o. o.. Zoper ta sklep so se pritožili predlagatelji postopka, pritožbeno sodišče pa je njihovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje. Soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da vrnitev parcel št. 2165/3, 2165/4 in 2165/5 vse k. o. ... v naravi ni mogoča, in to zaradi ovir po 32. členu in tretjem odstavku 16. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS št. 29/91 in nasl.-ZDen).

Zoper ta sklep so predlagatelji postopka vložili revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Menijo, da je prvostopenjsko sodišče "nepravilno čitalo dokaze", ter da je "tisti del nepremičnine, vpisane pri vložni številki 140 k. o. ... obsegal samo manjše gospodarsko poslopje, medtem ko je večje gospodarsko poslopje na tej parceli bilo zaplenjeno". Bistveno je, kakšno je bilo stanje v naravi, ne pa, kaj je navedeno v katastru. Navedba, da gre pri spornih parcelah za vrt, zato ne more biti odločujoča. Na spornih zemljiščih je bilo gospodarsko poslopje (hlev, sezidan leta 1921) in svinjak (sezidan leta 1936). Predlagatelji postopka zahtevajo vrnitev teh objektov ter opozarjajo, da ni povsem jasno, "kako je prvostopno sodišče prišlo do parcelacije, ki naj bi izkazovala, da je ta objekt na parceli številka 701". Izpodbijani sklep očitno temelji na podatkih, ki ne ustrezajo pravilnim identifikacijskim podatkom in komisijskemu zapisniku. Zavezanca za vrnitev nepremičnin (E. d. o. o. v stečaju in U. d. o. o.) sta stavbe dograjevala in spreminjala, vendar se tloris ni spreminjal. Hlev je preurejen v delavnico, svinjak za 25 prašičev pa je E. d. o .o. predelala v skladišče za ribe in žabe, ter na podstrehi uredila stanovanje, ki ga je zasedal skladiščnik A. K.. Napačno je tudi stališče, da parcele št. 2165/4 ni mogoče vrniti v naravi. Z začasno odredbo je bilo namreč prepovedano razpolaganje s to nepremičnino, in če je v lastninskem preoblikovanju U. d. o. o. ravnal v nasprotju s prepovedjo iz začasne odredbe, to ne more biti v škodo predlagateljem postopka.

Revizija ni utemeljena.

Kot je vrhovno sodišče že velikokrat pojasnilo, revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Z revizijskimi navedbami, s katerimi revidenti izpodbijajo dokazno oceno (na primer, da sta bila ob zaplembi na sporni parceli večje gospodarsko poslopje in zidan svinjak ter da zato ta parcela ni bila nezazidan vrt, da je "gospodarsko poslopje Š...Ć v identičnem tlorisu danes delavnica zavezanca U. d. o. o., svinjak za 25 prašičev in pralnica pa je E. d. o. o. kot zavezanec predelala v skladišče za ribe in žabe, na podstrehi pa so napravili stanovanje, ki ga zaseda skladiščnik K. A.", ter da "zavrnilni sklep Š...Ć očitno temelji na podatkih, ki ne ustrezajo pravilnim identifikacijskim podatkom in komisijskemu zapisniku, napravljenem v zaplembenem postopku, kot tudi ne v odločbi o zaplembi premoženja"), se zato tudi tokrat ni ukvarjalo. V svojih sodbah je tudi že večkrat poudarilo, da revident ne more s pomočjo procesnih kršitev vsebinsko izpodbijati dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na prvi stopnji, in nato kot pravilno sprejeto na drugi stopnji (npr. odločbe II Ips 120/2001, II Ips 663/96, II Ips 616/93). Očitek procesne kršitve je v takih primerih le navidezen: revident z njim v bistvu graja sprejeto dokazno oceno (gl. npr. odločbo II Ips 334/99). Zato revizijsko sodišče zavrača (skonstruiran) revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ga revidenti vidijo v zanj neprepričljivi dokazni oceni (listinskega dokaznega gradiva). Prav tako očitek, da naj bi sodišče prve stopnje "v celoti zanemarilo dokumentacijo, ki so jo vložili predlagatelji in se sklicevalo le na en podatek, ki je celo v izrecnem nasprotju z odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani I 709/49". Ker na bistvene kršitve postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (371. čl. Zakona o pravdnem postopku, U. l. RS 26/99 in nasl. - ZPP), mora biti ta revizijski razlog obrazložen, kar pomeni, da je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka konkretizirati. Če naj bi bil v tem, da je sodišče "v celoti zanemarilo dokumentacijo, ki so jo vložili predlagatelji", bi morali revidenti jasno, razločno in konkretno povedati, katera dokumentacija, torej katere konkretne listine naj bi po njihovem ostale prezrte. Na tak način ni mogoče obiti dolžnosti obrazložitve pritožbe in na sodišče druge stopnje prevaliti breme iskanja pavšalno zatrjevanih kršitev. Tako uveljavljanje kršitve pravice do kontradiktornega postopka je neobrazloženo in zato neupoštevno. Kritiko ugotovljenega dejanskega stanja predstavlja tudi očitek, da "so zaključki v nasprotju z listinami". T.i. "protispisnost" obstaja le, ko sodišče listinam ali zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče te dokumente napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Omenjena kršitev postopka tudi ni podana, če se v utemeljitev svoje ugotovitve sodišče na listino sploh ne sklicuje, prav tako ne, če se je sodišče oprlo na (po mnenju revidenta) pomanjkljivo dokumentacijo. Tu gre za dokazno oceno, ki, četudi nepravilna, ne predstavlja "protispisnosti".

Revizijsko sodišče je torej vezano na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki so prestale pritožbeni preizkus, med drugim tudi na to, da je bila parcela št. 701 k. o. ..., katere del so sedanje parcele št. 2165/3, 2165/4 in 2165/5 k. o. ..., ob zaplembi vrt (in zato nezazidana), ter da je na bila nato (po zaplembi) na parceli št. 2165/5 zgrajena delavnica, na parceli št. 2165/3 pa stanovanjska stavba. Po drugem odstavku 32. čl. ZDen se zato ta zemljišča ne vračajo v naravi. Ovira za vrnitev parcele št. 2165/4 v naravi pa je v dejstvu, da je "postopek lastninskega preoblikovanja nasprotnega udeleženca U. d. o. o. končan" - ker "upravni organ s sklepom z dne 3. 5. 1993 zavezancu U. d. o. o. za to nepremičnino ni prepovedal lastninskega preoblikovanja" (gl. drugi odstavek na zadnji strani sodbe prve stopnje). Predlagateljem postopka pripada zato le odškodnina v obliki obveznic Odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije (drugi odstavek 15. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - U. l. RS 55/92 in nasl.).

Ker je revizija neutemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. čl. ZPP).