Jedro

Predlagatelja sta predlagala, naj jima sodišče odrejeni rok za dopolnitev predloga podaljša, najprej do 30.4.2007 in nato še za tri mesece, vendar vložitev predloga za podaljšanje roka sama po sebi ne prekine teka roka. Čeprav sodišče o podaljšanju roka ni odločilo s posebnim sklepom, pa pravice predlagateljev v postopku zato niso bile bistveno kršene. Sodišče je namreč njun predlog kljub temu upoštevalo, saj je očitno ocenilo, da so razlogi, na katere sta se sklicevala predlagatelja, opravičljivi. Tako je nazadnje o zavrženju nedopolnjenega predloga odločilo šele potem, ko sta od prošnje za podaljšanje roka že potekli skoraj dve leti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za ureditev meje, ker ga predlagatelja kljub pozivu nista ustrezno dopolnila.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil predlagatelj brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. V pritožbi povzema potek postopka in opisuje ravnanje O. V, ki ji očita, da raznim podjetjem in podjetnikom dovoljuje okoriščanje z lastnino predlagateljev in jima s tem povzroča nepopravljivo škodo. Mejna znamenja se uničujejo in odstranjujejo. Sodišče v obrazložitvi sklepa citira zakonska določila, ničesar pa ne reče o odpravi škode in obnovitvi mejnikov. Predlagatelja sta zaradi neuspešnih poizvedovanj na geodetski upravi in v arhivu prosila za podaljšanje roka za dopolnitev predloga, a odgovora sodišča nista dobila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obvezno vsebina predloga, s katerim se začne postopek za ureditev meje, predpisuje 132. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur. l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. l. RS, št. 87/02 in 131/03). Predlagatelja ne oporekata dejstvu, da njun predlog ni bil sposoben za obravnavanje. Sodišče prve stopnje ju je o tem pravilno poučilo v sklepu z dne 13.3.2007 ter ju obenem pozvalo k dopolnitvi predloga. Ker sklepa nista upoštevala, je sodišče njun predlog utemeljeno zavrglo. Brez zemljiškoknjižnih podatkov in podatkov o lastnikih zemljišč, med katerimi je meja sporna, vsebinska odločitev o predlogu ni mogoča. Neumesten je zato tudi pritožbeni očitek, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni izreklo o uničenih mejnih znamenjih in o škodi, ki zaradi neurejene meje nastaja predlagateljema. Končno nista navedla niti, kdo so nasprotni udeleženci postopka. Predlagatelja torej drugačne odločitve o predlogu zaradi njegove formalne pomanjkljivosti ne moreta doseči. 5. Predlagatelja sta res predlagala, naj jima sodišče odrejeni rok za dopolnitev predloga podaljša, najprej do 30.4.2007 in nato še za tri mesece, vendar vložitev predloga za podaljšanje roka sama po sebi ne prekine teka roka. Čeprav sodišče o podaljšanju roka ni odločilo s posebnim sklepom, pa pravice predlagateljev v postopku zato niso bile bistveno kršene. Sodišče je namreč njun predlog kljub temu upoštevalo, saj je očitno ocenilo, da so razlogi, na katere sta se sklicevala predlagatelja, opravičljivi. Tako je nazadnje o zavrženju nedopolnjenega predloga odločilo šele potem, ko sta od prošnje za podaljšanje roka že potekli skoraj dve leti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi v tem času predlagatelja kljub zatrjevanim oviram predlog sama ali s strokovno pomočjo lahko ustrezno dopolnila.

6. Po navedenem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Okoliščine, ki jih navaja pritožba, za njegovo presojo niso bile odločilne. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti procesnih ali materialnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07-UPB 3 in 45/08) v zvezi s 37. čl. ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.