Jedro

V postopku ni izkazano, da ima premoženje znanega lastnika. V zemljiško knjigo je še vedno vpisan (star) lastnik nepremičnine, ki je bila v lasti stečajnega dolžnika. Ker ni izkazano, kdo je glede obravnavane nepremičnine naslednik družbe, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu postavilo skrbnika. Funkcija skrbnika bo prenehala, ko bodo pravni nasledniki nasprotnega udeleženca, ki je v likvidaciji, prevzeli postopek oziroma s pravnomočno končanim postopkom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravnim naslednikom nasprotnega udeleženca – zemljiškoknjižnega lastnika X, d.d., postavilo skrbnika za poseben primer.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec po skrbniku za poseben primer. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bil nasprotni udeleženec s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 11708/2005 s 14. 12. 2005 izbrisan iz sodnega registra. Iz sklepa izhaja, da so ustanovitelji nekdanji družbeniki nasprotnega udeleženca, in sicer S., d. d.; O., d. d.; K., d.d.; C. C.; D. D.; E. E. in F. F. Ti družbeniki so pravni nasledniki izbrisanega nasprotnega udeleženca, ki so upravičeni do razdelitve naknadno najdenega premoženja izbrisane družbe. Nepremičnina, ki je skupni del stavbe št. 1, ID stavbe 000, stoječa na parc. št. 9/11 in 7 k. o. X, katere zemljiškoknjižni lastnik je še vedno X, je naknadno najdeno premoženje izbrisane družbe, do katerega razdelitve imajo pravico pravni nasledniki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju: ZVEtL) v osmem odstavku 16. člena določa, da v primeru smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali pred njegovim začetkom sodišče na predlog in stroške kateregakoli udeleženca ali druge zainteresirane osebe pravnim naslednikom umrlega udeleženca oziroma udeleženca, ki je prenehal obstajati, postavi skrbnika ali skrbnico za poseben primer za čas, dokler pravni nasledniki ne prevzamejo postopka, razen če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih povabi, naj prevzamejo postopek.

5. Pritožnik zatrjuje, da so glede obravnavane nepremičnine nasledniki družbe, ki je kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo in je zaradi stečaja prenehala, njeni ustanovitelji oziroma nekdanji družbeniki. Ker ima premoženje znanega lastnika, ni potrebe po postavljanju skrbnika.

6. V primeru, ko udeleženec že pred ali med postopkom preneha obstajati, sodišče njegovemu pravnemu nasledniku na predlog udeleženca postavi skrbnika za poseben primer, dokler ti ne prevzamejo postopka. Postavitev skrbnika ni potrebna, če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih pozove, da prevzamejo postopek. V postopku ni izkazano, da ima premoženje znanega lastnika. V zemljiško knjigo je še vedno vpisan (star) lastnik nepremičnine, ki je bila v lasti stečajnega dolžnika. Ker ni izkazano, kdo je glede obravnavane nepremičnine naslednik družbe, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu postavilo skrbnika. Funkcija skrbnika bo prenehala, ko bodo pravni nasledniki nasprotnega udeleženca, ki je v likvidaciji, prevzeli postopek oziroma s pravnomočno končanim postopkom.

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 13. členom ZVEtL in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).