Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni odločilo pravilno, ko je ugodilo tožbi tožeče stranke. Pritožbeno sodišče namreč meni, da je pravilno stališče tožene stranke v njeni izpodbijani odločbi in v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da so bili v obravnavanem primeru, na podlagi vložene zahteve prvega tožnika za povrnitev stroškov odvetniku in za njegovo nagrado, izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa po skrajšanem postopku (144. člen ZUP). Zato je tožena stranka utemeljeno priskrbela pravdni spis okrožnega sodišča in odločila na podlagi dejstev in okoliščin, ki so bile navedene v vlogi, ter podatkov, s katerimi je glede na pridobitev pravdnega spisa sama razpolagala, upoštevajoč določbe ZPP glede odločanja o (ne)potrebnih stroških (12. Poglavje ZPP - UPB1) ter določbe Odvetniške tarife. Ker gre za skrajšani postopek, v tem primeru ni bilo treba zaslišati prvega tožnika (tretji odstavek 144. člena ZUP).

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka sodbe in sklepa spremeni tako, da se tožba zavrne. 2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi tožeče stranke (1. točka izreka sodbe in sklepa) zoper sklep tožene stranke z dne 4.8.2004, ta sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP - UPB1) prvemu tožniku priznala nagrado v višini 125.686,60 SIT, v ta znesek pa je vštet DDV v višini 20.947,80 SIT. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožba tožeče stranke utemeljena iz drugih razlogov, kot jih navaja tožeča stranka. Sodišče prve stopnje navaja, da za odločanje o zahtevkih za povrnitev stroškov odvetnikom, ki so izvajali brezplačno pravno pomoč, zakonodajalec ni izključil uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB1, Uradni list RS, št. 12/2003). Zato v teh postopkih veljajo pravila ZPP glede odločanja o (ne)potrebnih stroških (12. Poglavje ZPP - UPB1). Sodišče prve stopnje je tožbi ugodilo, ker je ocenilo, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem postopku (144. člen ZUP). Tožena stranka bi morala v zadevi odločati šele, ko bi bila tožnikoma v postopku dana možnost, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Ker tega ni storila, je bistveno kršila določbe postopka (tretji odstavek 25. člena ZUS).

V pritožbi zoper izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) tožena stranka ponavlja svoje navedbe v izpodbijanem sklepu. Meni, da stroškovnega zahtevka odvetnika ne more šteti kot posebne zahteve stranke za začetek upravnega postopka, kot to zmotno izhaja iz izpodbijane sodbe, ampak je akcesoren postopku za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ob dolžnosti odvetnika voditi stroškovnik o opravljenih storitvah ter na drugi strani v zvezi z dolžnostjo pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč, da odloči o potrebnih stroških in nagradi odvetniku, je po njenem mnenju, ob pravilnem razumevanju pravne narave stroškovnega zahtevka, le temu zadoščeno, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda odločbo, ne da bi bilo potrebno odvetniku omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku. Odločitev sodišča prve stopnje pa je pravno zmotna tudi v primeru, če se ne sprejme njeno mnenje, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe po skrajšanem postopku (144. člen ZUP). V obravnavanem primeru je namreč na podlagi vložene zahteve prvega tožnika za povrnitev stroškov priskrbela pravdni spis Okrožnega sodišča v Kranju in odločila na podlagi dejstev in okoliščin, ki so bile navedene v vlogi, ter podatkov pravdnega spisa, s katerimi je sama razpolagala. Zato v tem primeru ni potrebno zaslišati stranke. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

V odgovoru na pritožbo tožene stranke tožnika menita, da pritožbene navedbe tožene stranke pomenijo nedovoljeno novoto, in se pri tem sklicujeta na 71. člen ZUS. Navedbe o akcesornosti postopka o odločanju glede stroškovnega zahtevka v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči po njunem mnenju nikakor ne držijo, saj sta si postopka vsebinsko povsem različna. Predlagata, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo tožene stranke zoper izpodbijano sodbo kot neutemeljeno, toženi stranki pa naloži v plačilo njune stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o pritožbi dalje do plačila.

K 1. točki izreka: Pritožba je utemeljena.

Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) obravnava pritožbo tožeče stranke, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, kot pritožbo po ZUS-1, saj izpolnjuje pogoj po navedeni določbi, ker gre za primer, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu (ZBPP) pogoj za izvršitev upravnega akta (v obravnavanem primeru določitve nagrade in stroškov odvetniku v zvezi z ZBPP).

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni odločilo pravilno, ko je ugodilo tožbi tožeče stranke. Pritožbeno sodišče namreč meni, da je pravilno stališče tožene stranke v njeni izpodbijani odločbi in v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da so bili v obravnavanem primeru, na podlagi vložene zahteve prvega tožnika za povrnitev stroškov odvetniku in za njegovo nagrado, izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa po skrajšanem postopku (144. člen ZUP). Zato je tožena stranka utemeljeno priskrbela pravdni spis Okrožnega sodišča v Kranju in odločila na podlagi dejstev in okoliščin, ki so bile navedene v vlogi, ter podatkov, s katerimi je glede na pridobitev pravdnega spisa sama razpolagala, upoštevajoč določbe ZPP glede odločanja o (ne)potrebnih stroških (12. Poglavje ZPP - UPB1) ter določbe Odvetniške tarife. Ker gre za skrajšani postopek, v tem primeru ni bilo treba zaslišati prvega tožnika (tretji odstavek 144. člena ZUP).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) tako, da je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo kot neutemeljeno. Tudi prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi zavzelo stališče, da se pri obračunanju stroškov odvetnika in nudenju brezplačne pravne pomoči, v skladu z ZPP priznajo le potrebni stroški. Te pa je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno in zakonito odmerila.

K 2. točki izreka: Pritožbeno sodišče je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo na podlagi prvega odstavka 155. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1, ker navedbe tožeče stranke v odgovoru na pritožbo z ničemer niso prispevale k odločitvi pritožbenega sodišča o ugoditvi pritožbi tožene stranke.