Jedro

Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito, saj je tožena stranka izdala začasni sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v kateri je navedla, da je delo tožnice postalo trajno nepotrebno in da bo ob izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev prejela dokončni sklep o odpovedi. Izdaje začasnih in dokončnih sklepov o odpovedi ZDR ne predvideva, tožnica pa je kot starejša delavka tudi uživala posebno varstvo pred odpovedjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku ter ugotovilo, da je začasni sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz ekonomsko poslovnih razlogov št. ... z dne 21. 7. 2009, ki ga je tožena stranka izdala tožeči stranki, nezakonit in se razveljavi, zato tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi (1. točka izreka); naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati vse pravice iz delovnega razmerja (2.a točka izreka), v presežku pa je tožbeni zahtevek za prijavo za vpis v matično evidenco ZPIZ za čas od 21. 7. 2009 dalje ter na obračun bruto plač, plačilo davkov in prispevkov in izplačilo neto plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega neto zneska do plačila, zavrnilo (2.b točka izreka); naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 860,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 15 dnevnega paricijskega roka do plačila (3. točka izreka).

Zoper ugodilni del navedene sodbe se pritožuje tožena stranke iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožnice v celoti zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna, saj se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Delavki so izdali začasni sklep, ki ni bil dokončen in ni nikoli veljal. Tožena stranka tožeče stranke ni nikoli odpustila in še vedno dela. Tožeča stranka je v tožbi navajala laži z namenom, da škoduje toženi stranki. Tožena stranka tudi z odločitvijo o stroških postopka ne soglaša, saj izgleda kot nagrada delavki in njeni zastopnici za izrečene laži. Tožba je bila vložena prezgodaj, kar je bilo na sodišču že pojasnjeno, sodišče pa je le zavlačevalo s postopkom z namenom, da se večajo pravdni stroški.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialnopravno pravilna.

Tožena stranka je dne 21. 7. 2009 izdala začasni sklep o (redni) odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, z odpovednim rokom 60 dni, z utemeljitvijo, da je njeno delo postalo trajno nepotrebno zaradi zmanjšanja naročil. V sklepu je med drugim zapisano, da se delavki izdaja začasni sklep zaradi varovane kategorije delavca po 114. členu ZDR in da bo glede na uraden izračun minimalnih pogojev za upokojitev izdan „dokončni sklep z zakonskimi odpovednimi roki.“ Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila tožnici nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker ZDR izdaje začasnih sklepov v taki obliki ne predvideva, glede na vsebino izpodbijanega sklepa pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pravilne so tudi ugotovitve, da je tožena stranka že v formalnem pogledu napačno izvedla postopek odpovedi, ker ni upoštevala rokov za podajo odpovedi in ker je začetek teka odpovednega roka vezala na dan vročitve „dokončnega sklepa“, čeprav izdajanje takšnih sklepov (najprej začasnih in nato „dokončnih“) po določbah ZDR za primer redne odpovedi iz poslovnega razloga ni predvideno, poleg tega pa začetka teka odpovednega roka ni mogoče vezati na nedoločen datum. Tožena stranka bi, kot je pravilno presodilo prvostopenjsko sodišče, morala upoštevati dejstvo, da je tožnica starejša delavka, ki uživa varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 1. odstavku 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami – ZDR). Po tej določbi namreč delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tožnica soglasja ni podala, minimalnih pogojev pa v času izdaje sklepa še ni izpolnjevala.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je tožnica tudi po prejemu začasnega sklepa še naprej nadaljevala z delom pri toženi stranki in da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo po izteku v začasnem sklepu določenega odpovednega roka. Iz tega razloga je deloma zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožnica je sodno varstvo zoper začasni sklep utemeljeno uveljavljala, v skladu s pravnim poukom, saj bi v nasprotnem primeru, če bi čakala na izdajo „dokončnega sklepa“, s katerim bi tožena stranka verjetno določila le začetek teka odpovednega roka, lahko prišlo do zamude prekluzivnega roka za uveljavljanje sodnega varstva za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 3. odstavka 204. člena ZDR. Zato so povsem neutemeljene pritožbene navedbe, da sklep za tožnico ni imel nobenih posledic in da je spor sprožila z namenom, da bi povzročila škodo toženi stranki. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti začasnega sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugodilo, je zato pravilna in zakonita, isto pa velja tudi za odločitev o stroških postopka, ki jih je sodišče toženi stranki naložilo glede na uspeh tožnice v sodnem postopku. Tudi pritožbene navedbe s tem v zvezi so neutemeljene, isto pa velja za očitek, da je sodišče prve stopnje zavlačevalo s postopkom z namenom, da bi se povečevali stroški. Postopek je potekal hitro in brez zastojev, v skladu z določbo 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami in dopolnitvami – ZDSS-1).

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi oz. razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).