Jedro

Sodba sodišča prve stopnje, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, je bila tožnikovemu pooblaščencu vročena 10. 12. 2014. Rok za pritožbo je tako začel teči 11. 12. 2014 in se je skladno z določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ob upoštevanju, da so bili dnevi od 26. 12. do 28. 12. 2014 dela prosti dnevi, iztekel v ponedeljek dne 29. 12. 2014. Ker je tožnik pritožbo priporočeno po pošti poslal 30. 12. 2014, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno (343/1 čl. ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo z dne 30. 12. 2014 zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Navaja, da je bil pooblaščenec tožnika od 24. 12. 2014 dalje v bolniškem staležu zaradi pljučnice. Tožnik je navedenega dne osebno preveril na sodišču, kdaj se izteče rok za podajo pritožbe in tedaj mu je bilo s strani delavke naslovnega sodišča izrecno povedano, da je bila sodba vročena pooblaščencu dne 15. 12. 2014 in ne 10. 12. 2014, kot je to ugotovilo sodišče. Na podlagi navedenega je tožnik tudi podal pritožbo dne 30. 12. 2014, misleč, da gre za pravočasno podajo pritožbe. Če bi s strani sodišča prejel podatek, da je bila sodba vročena 10. 12. 2014 in da se mu rok izteče dne 29. 12. 2014, bi vsekakor ob podaji prepozne pritožbe podal tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bil rok zamujen iz opravičljivih razlogov in sicer bolezni pooblaščenca tožnika.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

Rok za vložitev pritožbe zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, je 15 dni od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok (333. člen ZPP). Če pritožba ni vložena pravočasno in torej v roku, jo sodišče prve stopnje skladno z določbo 343. člena ZPP zavrže. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, to pa izhaja tudi iz predložene povratnice, je bila sodba sodišča prve stopnje opr. št. V Ps 775/2013 z dne 7. 11. 2014 tožnikovemu pooblaščencu vročena 10. 12. 2014. Rok za pritožbo je tako začel teči 11. 12. 2014 in se je skladno z določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ob upoštevanju, da so bili dnevi od 26. 12. do 28. 12. 2014 dela prosti dnevi, iztekel v ponedeljek dne 29. 12. 2014. Ker je tožnik pritožbo priporočeno po pošti poslal 30. 12. 2014, jo je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP, kot prepozno zavrglo. S potekom pritožbenega roka je namreč sodba postala pravnomočna.

Tožnik se v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe ne more uspešno sklicevati na bolezenske razloge za zamujeno pritožbo in na to, da je bil njegov pooblaščenec od 24. 12. 2014 v bolniškem staležu zaradi pljučnice. Enako pa se pritožba neutemeljeno sklicuje na to, da so mu na sodišču izrecno povedali, da je bila sodba pooblaščencu vročena 15. 12. 2014. Vročilnica je dokaz vročitve, tožnik pa pravilnosti vročitve in dneva, ki je naveden na vročilnici, ne izpodbija. Razlogi, zakaj je tožnik vložil pritožbo z zamudo, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantni. Ko stranka zamudi rok za pravdno dejanje, ji je po prvem odstavku 116. člena ZPP sicer mogoče dovoliti, da ga opravi pozneje, če je do zamude prišlo iz upravičenega vzroka. Gre za tako imenovani institut vrnitve v prejšnje stanje, ki pa ga je, glede na prvi odstavek 117. člena ZPP, mogoče s posebnim predlogom vedno uveljavljati le pred sodiščem, pri katerem bi bilo potrebno opraviti zamujeno dejanje. Ker je za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pristojno sodišče prve stopnje, takšnega predloga pa tožnik očitno ni vložil, so pravno povsem irelevantne pritožbene navedbe, da bi takšen predlog vložil, če bi prejel podatek, da je bila sodba vročena 10. 12. 2014. Glede na vse navedeno je pritožba tožnika zoper sklep o zavrženju pritožbe neutemeljena, zaradi česar je pritožbeno sodišče na podlagi 366. člena v zvezi s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.