Jedro

Pravica do izjave velja tudi v postopku o načinu izvršitve zaporne kazni v primeru iz 11.odst 86.čl KZ-1, zaradi česar bi sodišče, preden je odločilo o zadevi,v smislu 5.odst.129.čl.ZKP moralo obsojencu omogočiti, da se izjavi o navedbah Centra za socialno delo.

Izrek

I. Pritožbi obsojenčevih zagovornikov se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se kazen enega leta zapora, ki je bila obsojenemu P. Z. izrečena s pravnomočno sodbo istega sodišča z dne 2.3.2017, opr. št. I K 9693/2017 in, ki bi se morala izvršiti z opravo 730 ur dela v splošno korist, izvrši z zaporom v trajanju enega leta.

2. Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožujejo obsojenčevi zagovorniki. Sodišču druge stopnje predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbo so nato zagovorniki tudi dopolnili s predložitvijo zdravstvene dokumentacije.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na poročilo Centra za socialno delo z dne 28.7.2017, iz katerega izhaja, da se obsojenec večkrat ni odzval na vabila in zato z njim niso mogli opraviti razgovora, zaradi česar je moč sklepati, da se izmika stikom s svetovalcem. Tej ugotovitvi pa pritožba oporeka s trditvijo, da se obsojenec iz zdravstvenih razlogov oz. zaradi zobozdravstvene operacije ni mogel zglasiti na razgovoru pri CSD, kar je tudi povedal njihovim delavkam, drugič pa je zamudil dogovorjeno uro, zaradi česar so ga odslovili. Meni tudi, da bi moralo sodišče, preden je izdalo izpodbijani sklep, obsojenca pozvati, da se izjasni glede navedb CSD in šele nato odločiti o nadaljnji izvršiti kazni.

5. Z navedenimi očitki se sodišče druge stopnje strinja in enako kot pritožba meni, da bi moralo sodišče, preden je odločalo o nadaljnjem načinu izvršitve zaporne kazni, obsojencu omogočiti, da se izjasni o navedbah CSD. Sodišče je namreč izpodbijano odločitev oprlo na enajsti odstavek 86. člena KZ-1, ki določa, da če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali v pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela. Razlog za spremembo načina izvršitve kazni torej predstavlja krivdno ravnanje obsojenca (neizpolnjevanje obvez, izmikanje), ki praviloma temelji na ugotovitvah organizacije, pri kateri obsojenec dela opravlja oz. svetovalca pri organu, ki je pristojen za izvrševanje. Razumljivo pa je, da vsako nespoštovanje pravil ni moč pripisati krivdnemu ravnanju obsojenca, zaradi česar je že v smislu načela kontradiktornosti postopka nujno, da se o tem, še pred odločitvijo sodišča, izjasni tudi obsojenec. Res je, da ima slednji pravico do pritožbe, vendar pa je v slabšem položaju, če mora zanj razbremenilna dejstva zatrjevati in dokazovati šele v pritožbi namesto v kontradiktornem postopku na prvi stopnji. Enak procesni položaj je npr. podan tudi pri kršitvi hišnega pripora, kjer je v Zakonu o kazenskem postopku v šestem odstavku 199.a člena določeno, da mora biti obdolženec zaslišan o okoliščinah kršitve ukrepa hišnega pripora. Smiselno enako določbo pa ima tudi peti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 129.a člena ZKP, ki omogoča razpis naroka, na katerem se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, ki se nanašajo na kršitev dela v splošno korist. Glede na to, da obsojenec zatrjuje, da je delavkam CSD sporočil razloge za svojo odsotnost in da tudi dopis CSD z dne 28.7.2017 navaja, da je obsojenec svoj izostanek z dne 24.7.2017 želel opravičiti češ, da je zaspal, je tako nujno, da se te okoliščine, katere navaja obsojenec v pritožbi, raziščejo v postopku na prvi stopnji. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v katerem bo moralo pri Centru za socialno delo preveriti, ali je obsojenec opravičil svojo odsotnost oz., po potrebi opraviti narok. Ko bo postopek v tej smeri dopolnilo pa bo lahko odločalo o nadaljnjem načinu izvršitve zaporne kazni.