Jedro

Upravičenec lahko le eno leto prejema štipendijo v absolventskem stažu. Tudi če se absolventski staž podaljša zaradi materinstva, absolventu po preteku enega leta ni več mogoče izplačevati republiške štipendije.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev odločb tožene stranke št. 2712973505294/03/94/U z dne 18.12.1996 in št. II 2043-96 z dne 11.3.1997 ter priznanje pravice do republiške štipendije do poteka podaljšanega absolventskega staža na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ker je ugotovilo, da je vtoževano denarno dajatev v času absolventskega staža prejemala v maksimalno možnem trajanju. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh razlogov, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje oz. podrejeno predlaga spremembo v smeri ugoditve zahtevku. Vztraja pri navedbah, da je v skladu z Zakonom o visokem šolstvu izkoristila dodatno leto zaradi materinstva, zato ji na podlagi 1. odst. 56. člen ZZZPB in 25. člena Pravilnika o štipendiranju, štipendija pripada v dolžini šolanja po statusu izobraževalne organizacije. Ves čas je redno študirala, ni ponavljala, ali pavzirala. Omejitev iz 29. člena Pravilnika o štipendiranju o enoletnem štipendiranju v času absolventskega staža je nesporna, sporen naj bi bil le začetek absolventskega staža zaradi materinstva. Pritožba ni utemeljena. Sporno zadevo je sodišče pravilno presojalo po 56. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91 - 38/94; v nadaljevanju ZZZPB) in ustreznih določbah Pravilnika o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 29/93, v nadaljevanju: pravilnik). Določbe citiranih predpisov je namreč potrebno interpretirati in uporabiti le glede na namen štipendiranja. Republiška štipendija je denarna dajatev, namenjena za šolanje, ki jo lahko pridobijo le tisti dijaki in študenje, ki nimajo kadrovskih štipendij, kot temelje oblike štipendiranja, so pri šolanju uspešni in hkrati izpolnjujejo določene socialne kriterije oz. ne presegajo cenzusa za priznanje navedene dajatve. Štipendija namreč ni socialna dajatev, s katero bi bilo mogoče pokrivati druge rizike, mimo namena, za katerega je zagotovljena, torej tudi ne za primer podaljšanja absolventskega staža zaradi materinstva, saj so v ta namen zagotovljene druge denarne dajatve, od starševskega in otroškega dodatka, ki so bili tožnici dejansko zagotovljeni, kot je to sama izpovedala na obravnavi pred prvostopenjskim sodiščem 19.8.1999. Ker je bila v šolskem letu 1995/96 za čas enoletnega absolventskega staža republiška štipendija priznana in izplačevana, je bila z izpodbijanima odločbama iz predsodnega upravnega postopka njena vloga za izplačevanje te dajatve še za podaljšani absolventski staž v šolskem letu 1996/97 pravilno in zakonito zavrnjena in posledično tudi tožbeni zahtevek. Glede na naravo in namen štipendiranja je izpodbijana zavrnilna sodba izdana v skladu z 29. členom pravilnika, po katerem se republiška štipendija v času trajanja absolventskega staža lahko izplačuje le do diplome, vendar ne dalj, kot eno leto. Drugačno pravno naziranje tožnice namreč ni sprejemljivo, niti ni pravnorelevantno sklicevanje na 25. člen pravilnika, ker ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane, saj normira le vsebino odločbe o dodelitvi štipendije. Glede na obrazloženo, ko je torej izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju, pravilno uporabljenem materialnem pravu, v postopku pa tudi ni prišlo do kršitev iz 2. odst. 355. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in odločiti, kot je razvidno iz izreka.