Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodbo zaradi pripoznave je dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zato, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani z dne 29.8.1994, opr. št. IV I 1731/94, v 1. točki izreka za glavnico v višini 14.513,90 SIT z obrestmi v višini obrestne mere, ki jo za negativno stanje na tekočem računu določa sklep tožnice in sicer od zneska 468.350,90 SIT od 1.6.1994 do 6.6.1995, od zneska 253.413,90 SIT od 7.6.1995 do 18.1.1997 in od zneska 14.513,90 SIT od 29.1.1997 dalje do plačila, ter v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 12.963,00 SIT s pripadki. Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 47.700,00 SIT s pripadki.
Proti sodbi se pritožuje toženka. Izpodbija odločitev prvega sodišča v 1. točki izreka sodbe, ker meni, da bi lahko dolg, ko bo le-ta specificiran v SIT, sama poravnala. Na glavni obravnavi dne 25.2.1997 je še vedno niso seznanili z dolgom v SIT, za katerega je prosila.
Znesek 14.513,90 ni glavnica, temveč so to obresti za mesec maj 1994. Nerazumljiv je čas in način vložitve sodbe. Obresti ne zna obračunati. Banka je izplačala čeke v nasprotju z določbami 2. člena pogodbe o tekočih računih. Pojasnjuje gmotni položaj družine in predlaga oprostitev stroškov postopka.
Pritožba ni utemeljena.
V tej pravdni zadevi je bila dne 24.2.1997 izdana sodba na podlagi pripoznave. Takšno sodbo je po določbi 3. odst. 353. čl. ZPP dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. S kršitvijo določb postopka, tudi tistih, na obstoj katerih mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, izpodbijana sodba in postopek pred njo nista obremenjena. Izrek sodbe je jasen, višina obrestne mere je določena in za izračun obresti bo morala poskrbeti toženka sama. Da bi podala svojo izjavo o pripoznavi v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, pritožnica ne trdi. Vse ostalo, kar navaja v pritožbi, pomeni uveljavljanje nedovoljenih pritožbenih razlogov (zmotna ugotovitev dejanskega stanja). O njenem predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka (oziroma sodnih taks) pa bo moralo po določbi 172. čl. ZPP odločiti prvo sodišče. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi 368. čl. ZPP.