Jedro

Obsojenec navaja, da svojih pravic ni izkoristil iz nevednosti, ker ga sodišče o taki možnosti ni poučilo. S tem v zvezi se sklicuje na določbo 14. člena ZKP, vendar neutemeljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje opustitve procesnih dejanj v kazenskem postopku do katerih bi lahko prišlo zaradi nevednosti obdolženca, saj je bil kazenski postopek s pravnomočnostjo sodbe sodišča prve stopnje, s katero je to preklicalo pogojno obsodbo, pravnomočno končan in izdan nalog za izvršitev kazni. Ta postopek pa se vodi po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).

Izrek

Pritožba obsojenega A.F. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog obsojenega A.F. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Zoper sklep je obsojenec vložil pritožbo, kot navaja, se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi ter v zadevi primerno odloči. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je obsojenčev predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist zavrglo, ker je bil vložen prepozno. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je sodba Okrajnega sodišča v Piranu III Kr 1 z dne 22.5.2014, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 54541/2012 z dne 11.9.2014, s katero je bila pogojna obsodba preklicana ter določena kazen dveh mesecev zapora izrečena, postala pravnomočna dne 26.9.2014, obsojeni pa je sodbo sodišča druge stopnje prejel 3.10.2014. Glede na to, da je predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist podal šele 27.11.2014, je obsojeni 15 dnevni zakonski rok, ki ga določa drugi odstavek 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zamudil, njegovo stališče, da bi sodišče njegov predlog kljub zamujenemu roku moralo obravnavati, pa napačno. Obsojenec navaja, da svojih pravic ni izkoristil iz nevednosti, ker ga sodišče o taki možnosti ni poučilo. S tem v zvezi se sklicuje na določbo 14. člena ZKP, vendar neutemeljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje opustitve procesnih dejanj v kazenskem postopku do katerih bi lahko prišlo zaradi nevednosti obdolženca, saj je bil kazenski postopek s pravnomočnostjo sodbe sodišča prve stopnje, s katero je to preklicalo pogojno obsodbo, pravnomočno končan in izdan nalog za izvršitev kazni. Ta postopek pa se vodi po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in jo je zato višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP zavrnilo.