Jedro

Oseba, ki pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD ne izpolnjuje, razen izobrazbenega pogoja iz druge alineje prvega odstavka 5. člena ZIRD, že iz tega razloga ne more postati rejnik ne glede na druge osebne okoliščine in lastnosti ter s tem povezano oceno primernosti rejnika ter presojo otrokove koristi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožničino vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.

2. Iz obrazložitve izhaja, da tožnica, ki želi postati rejnica svojima mladoletnima nečakoma, ne izpolnjuje formalnih pogojev za pridobitev dovoljenja, in sicer izobrazbenega pogoja ter zaradi večkratne pravnomočne obsodbe tožnice in njenega partnerja zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Toženka se zaradi teh zadržkov ni spuščala v vsebinsko presojo primernosti konkretnega rejništva na podlagi drugega odstavka 14. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljevanju ZIRD).

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi povzema določbe 5., 6. in 7. člena ZIRD. Navaja, da ministrstvo iz ocene primernosti za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, ki jo je podal center za socialno delo, ni upoštevalo, da je bila tožnica edina, ki je za nečaka v celoti poskrbela že pred odhodom v dom ... in kasneje k rejnikom, ter da je bila edini „dedni člen“ med staršema, po smrti matere pa med otrokoma in očetom. Mnenje organa, da za otroke ne bo mogla poskrbeti, med drugim zaradi (po mnenju organa) neprimernih bivalnih pogojev in materialnega statusa družine ter svoje neizobraženosti in slabega vpliva na otroke, po njenem mnenju ni argumentirano, saj se je umaknila iz romskega naselja, si pridobila neprofitno stanovanje ter popolnoma spremenila način življenja. Navaja, da s partnerjem ne kršita preizkusne dobe po pravnomočni obsodbi, kar naj bi dokazovalo, da se je njun način življenja popolnoma spremenil in ustalil ter da zgledno vplivata na svoje otroke in da bi tako vplivala tudi na svoja nečaka.

4. Trdi, da je center za socialno delo ni obravnaval kot sorodnice, temveč kot ostale predlagatelje, s čimer je bistveno kršil določbe postopka in ni upošteval 7. člena ZIRD. Ocena primernosti naj bi bila neutemeljena in preuranjena. Gre za enostransko sklepanje o lastnostih osebe o primernosti za skrbništvo, ugotavljanje motiva pa je namenjeno kandidatom, ki niso sorodniki. V konkretnem primeru ni bila pridobljena strokovna ocena o tožničini primernosti za rejništvo nečakov, zato glede tega predlaga imenovanje izvedenca s področja klinične psihologije, specialista razvojne psihologije.

5. Uveljavlja, da na podlagi 14. člena ZIRD otrokovemu sorodniku ni treba kandidirati za izvajanje rejniške dejavnosti, v posledici tega pa center za socialno delo ne sme presojati primernosti rejnika po 5. in 6. členu ZIRD. Meni, da se v danem primeru ne upošteva celotno 3. poglavje ZIRD, ki določa postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Trdi tudi, da odločba v pretežni meri temelji na oceni primernosti za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, zaradi česar bi organ moral odločati na podlagi ustne obravnave, česar pa ni storil. 6. Glede na navedeno meni, da je odločba nezakonita, in sodišču predlaga, naj tožnici odobri dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, izda dovoljenje za izvajanje rejništva za A.A. in B.B. ter dovoljenje vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

7. Sodišče je tožbo vročilo v odgovor toženki, ki nanj ni podala vsebinskega odgovora, predložila pa je upravni spis.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Predmet tega upravnega spora je odločitev o tožničini vlogi za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti zaradi rejništva mladoletnih nečakov A.A. in B.B..

10. Izpodbijana odločitev ministrstva, pristojnega za družino, ki je po določbah ZIRD pristojno za izdajanja dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, temelji na presoji, da morajo za pridobitev dovoljenja tudi otrokovi sorodniki izpolnjevati vse formalne pogoje iz II. poglavja ZIRD.

11. Med strankama ni spora, da je tožnica sorodnica iz drugega odstavka 7. člena ZIRD (teta). Prav tako med njima ni sporno, da tožnica ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja iz druge alineje prvega odstavka 5. člena ZIRD in pogoja nekaznovanosti iz četrte in pete alineje 6. člena ZIRD. Tožnica pa v tožbi uveljavlja, da ob pravilni uporabi 14. člena ZIRD določbe navedenih členov zanjo ne pridejo v poštev.

12. Po določbah 14. člena ZIRD otrokovemu sorodniku iz 7. člena tega zakona ni treba kandidirati za izvajanje rejniške dejavnosti po določbah tega zakona (prvi odstavek). Ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje le na podlagi njegove vloge iz drugega odstavka 8. člena tega zakona ter pisne in obrazložene ugotovitve centra otroka, da je tovrstna oblika rejništva v otrokovo korist in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj (drugi odstavek).

13. Sodišče sodi, da navedenih določb 14. člena ZIRD ni mogoče razlagati tako, da izključujejo preizkus formalnih pogojev za izvajanje rejniške dejavnosti iz 5. in 6. člena ZIRD za otrokove sorodnike.

14. Skladno z ZIRD morajo vse osebe, ki želijo postati rejniki, tudi otrokovi sorodniki, pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in biti vpisane v evidenco izdanih dovoljenj pri ministrstvu, pristojnem za družino. Po določbah 8. člena ZIRD mora kandidat pri centru za socialno delo, ki je zanj krajevno pristojen, na posebnem obrazcu vložiti vlogo z ustreznimi dokazili. Navedeni center nato preveri izpolnjenost pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD in izdela oceno primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti (gl. 9. člen ZIRD). Ministrstvo, pristojno za družino, vsako leto, najkasneje do septembra, določi potrebno število novih rejnic oziroma rejnikov, o tem obvesti vse centre za socialno delo, ki najkasneje do konca leta pošljejo ministrstvu vloge in ocene za posamezne kandidate, komisija za izbor kandidatov pa iz prejetih vlog izbere določeno število kandidatov, ki ustreza objavljenim potrebam, ter jih napoti na usposabljanje (gl. 10., 11., 12. in 13. člen ZIRD).

15. Skladno s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZIRD za otrokove sorodnike, drugače kot za ostale kandidate, ne veljajo citirane določbe o kandidacijskem postopku, saj njihova namestitev pri sorodnikih iz drugega odstavka 7. člena ZIRD ni odvisna od siceršnjih (ocenjenih) potreb po rejništvu, temveč lahko ne glede na potrebe po rejnikih in brez izvedbe kandidacijskega postopka postanejo otrokovi rejniki, če center, ki je krajevno pristojen za otroka, glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist. Tudi zanje pa po presoji sodišča velja, da morajo izpolnjevati pogoje za rejništvo iz 5. in 6. člena ZIRD. To je tiste minimalne formalne pogoje, za katere je že zakonodajalec vnaprej presodil, da jih mora izpolnjevati vsaka oseba, ki želi postati rejnik.

16. V 5. členu ZIRD določa, da mora oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnosti, imeti: stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, določeno minimalno izobrazbo (zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo) in biti polnoletna, s tem da je neizpolnjevanje pogoja izobrazbe v izjemnih primerih mogoče spregledati, če je to glede na vse okoliščine nedvomno v otrokovo korist. 17. V 6. členu ZIRD določa, da rejnik, ne more biti, oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica; oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica; oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost; oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog, ter oseba, ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.

18. Po presoji sodišča gre za minimalne pogoje, za katere je zakonodajalec vnaprej presodil, da so potrebni, da se otroku, ki ne živi pri starših, zagotovi primerno okolje za njegov zdrav in skladen razvoj, in jih morajo zato izpolnjevati vsi, ki želijo postati rejniki, vključno z otrokovimi sorodniki iz drugega odstavka 7. člena ZIRD. Rejništvo je namreč ena od oblik varstva otrok, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, in so torej med otroki posebej ranljiva skupina. Ti otroci skladno s tretjim odstavkom 56. člena Ustave RS uživajo posebno varstvo države, njihov položaj pa ureja zakon. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR (ki je veljal ob izdaji izpodbijane odločbe, smiselno enako sedaj določa prvi odstavek 232. člena Družinskega zakonika - DZ) je tako v 154. členu določil, da je namen rejništva v tem, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo. Določbe ZIRD o pogojih in postopku za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, pa so namenjene temu, da se izmed oseb, ki želijo postati rejniki, izberejo tisti, ki bodo tako okolje otroku lahko zagotovili. V ta namen je zakon v določbah 5. in 6. člena ZIRD določil minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak rejnik ne glede na siceršnjo subjektivno oceno o primernosti za izvajanje rejniške dejavnosti, torej tudi otrokovi sorodniki.

19. Oseba, ki pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD ne izpolnjuje, razen izobrazbenega pogoja iz druge alineje prvega odstavka 5. člena ZIRD, že iz tega razloga ne more postati rejnik ne glede na druge osebne okoliščine in lastnosti ter s tem povezano oceno primernosti rejnika ter presojo otrokove koristi. ZIRD namreč v drugem odstavku 5. člena le za izobrazbeni pogoj določa, da ga je mogoče spregledati, če se glede na vse okoliščine ugotovi, da rejniško dejavnost izvaja oseba, ki ima nižjo izobrazbo od predpisane.

20. Da osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD, ne morejo postati rejniki, tudi če gre za otrokovega sorodnika iz drugega odstavka 7. člena ZIRD, pa izhaja tudi iz besedila 5. in 6. člena ZIRD, ki določa pogoje, ki jih oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora imeti, ko gre za pogoje iz 5. člena ZIRD, oziroma ne sme imeti, ko gre za zadržke iz 6. člena ZIRD. Prvi odstavek 7. člena ZIRD, ki določa, da otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če center za socialno delo, ki je krajevno pristojen za otroka, glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist, v ureditev navedenih pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD ne posega. Vse navedene določbe (5., 6. in 7. člen) so uvrščene v II. poglavje, ki ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati rejnik, določba 7. člena pa v tem okviru ureja pogoje za oddajo otroka v rejništvo sorodnikom, določenim v drugem odstavku 7. člena ZIRD.

21. Da morajo vsi kandidati za rejnike, tudi otrokovi sorodniki, izpolnjevati pogoje iz 5. in 6. člena ZIRD, pa nenazadnje izhaja tudi iz drugega odstavka 14. člena ZIRD, ki določa, da ministrstvu izda otrokovemu sorodniku dovoljenje le na podlagi njegove vloge iz drugega odstavka 8. člena tega zakona ter pisne in obrazložene ugotovitve centra otroka, da je tovrstna oblika rejništva v otrokovo korist in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj. Vloga iz drugega odstavka 8. člena ZIRD mora namreč skladno s prvim odstavkom navedenega člena in prvim odstavkom 9. člena ZIRD vsebovati dokazila o izpolnjenosti pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD.

22. Po pojasnjenem za odločitev v obravnavani zadevi odločilno, da tožnica in njen partner ne izpolnjujeta pogoja nekaznovanosti iz 6. člena ZIRD (glede izobrazbenega pogoja je namreč skladno s drugim odstavkom 5. člena ZIRD mogočen spregled, ki pa ga ministrstvo v izpodbijani odločbi ni presojalo). Zato za odločitev ni pomembno, da je center za socialno delo v povezavi s tožničino vlogo opravil obisk na njenem domu ter v zvezi s tem izdelal oceno primernosti tožnice za pridobitev dovoljenja, s tem povezani tožbeni ugovori pa na odločitev ne vplivajo. Tožnica ne more uspeti niti s tožbenim očitkom, da ministrstvo, kljub temu da izpodbijana odločba „v pretežni meri temelji na oceni primernosti za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti“ ni izvedlo ustne obravnave. Izpodbijana odločba namreč temelji zgolj na neizpolnjenosti formalnih pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD, neizpolnjenost teh pogojev pa med strankami ni sporna.

23. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

24. Ker je bila v zadevi sporna pravilna uporaba prava in ker po pojasnjenem stališču sodišča o pravilni uporabi spornih določb ZIRD ocena o tožničini primernosti za rejništvo mladoletnih nečakov za odločitev ni bistvena, v posledici tega pa tudi ne predlagana izvedba dokaza z izvedencem s področja klinične psihologije, specialista razvojne psihologije, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

25. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.