Jedro

Med strankami je sporno vprašanje (so)lastninske pravice, kar je v tesni zvezi z uveljavljanim odškodninskim zahtevkom. Odločitev o solastništvu nepremičnine je - kot pravilno ugotavlja prvo sodišče - predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev tudi o tožbenem zahtevku, ki ga tožniki uveljavljajo v predmetni pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predmetni pravdni postopek prekinilo do pravnomočnega končanja pravdnega postopka, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Krškem pod opr. št. P 30/2017. 2. Zoper takšno odločitev se pritožujejo tožniki, ki uveljavljajo vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarjajo, da v predmetni pravdi ne gre za spor o lastninski pravici, pač pa za odločitev o denarnem zahtevku za drevesa, ki jih je posekal toženec v gozdu, ki je v solasti tožnikov. Predmet odločanja je odškodnina za posekana drevesa, lastninska pravica pa v tej pravdi ne predstavlja predhodnega vprašanja. Toženec vse do sedaj ni nikoli izpodbijal ali uveljavljal lastništva na sporni nepremičnini. Da je solastnik nepremičnine, je pričel trditi šele potem, ko so tožniki ugotovili posek gozda, in dejstvo, da si je toženec prisvojil kupnino za prodani les. Toženec se z vložitvijo tožbe na ugotovitev lastninske pravice poskuša le izogniti plačilu škode za posekani les. Če bi bil toženec res solastnik sporne nepremičnine, bi to pred posekom povedal tožnikom in že prej zahteval ureditev lastništva. Tudi v primeru ugotovitve njegove lastninske oziroma solastninske pravica v zadevi P 30/2017, to na predmetno pravdo ne vpliva, saj se lastninska pravica pridobi z vpisom v zemljiško knjigo oz., ko sodba postane pravnomočna. Toženec pa v času poseka in prisvojitve denarja ni bil lastnik oz. solastnik sporne nepremičnine.

Pritožniki predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se pravdni postopek ne prekine. Priglašajo stroške pritožbenega postopka.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožniki v predmetnem pravdnem postopku zahtevajo odškodnino zaradi toženčevega poseka gozda, ki se je nahajal na nepremičnini s parc. št. 000, k. o. X. Zatrjujejo, da so solastniki predmetne nepremičnine vsak do 1/3. Toženec je že v odgovoru na tožbo zatrjeval, da je solastnik prej navedene nepremičnine do 1/2 in da je imel pooblastilo za spravilo lesa.

6. Toženec je pri Okrajnem sodišču v Krškem vložil tožbo na ugotovitev svoje solastninske pravice na nepremičnini s parc. št. 000, k. o. X. Glede na zatrjevanja pravdnih strank je pravilna odločitev prvega sodišča o prekinitvi predmetnega pravdnega postopka do pravnomočnega končanja pravdnega postopka, ki se vodi pri Okrajnem sodiščem v Krškem pod opr. št. P 30/2017. Med strankami je namreč sporno vprašanje (so)lastninske pravice, kar je v tesni zvezi z uveljavljenim odškodninskim zahtevkom. Odločitev o solastništvu nepremičnine je - kot pravilno ugotavlja prvo sodišče - predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev tudi o tožbenem zahtevku, ki ga tožniki uveljavljajo v predmetni pravdi.

7. Sodišče prve stopnje je zasledovalo tudi načelo ekonomičnosti postopka, saj izvajanje dokazov ne bo podvojeno, poleg tega pa je v zadevi pred Okrajnim sodiščem v Krškem že tudi založen predujem za postavitev izvedenca geodetske stroke. Vse zgoraj izpostavljene okoliščine pritrjujejo pravilnosti zaključka prvega sodišča o smotrnosti prekinitve predmetnega pravdnega postopka do pravnomočnega končanja postopka, ki se v zvezi z vprašanjem (so)lastninske pravice glede parc. št. 000, k. o. X. vodi pred Okrajnim sodiščem v Krškem.

8. Pritožbena izvajanja o toženčevih poskusih izognitve plačilu škode za posekani les, glede na izpostavljene okoliščine, ne morejo imeti želene teže. Prav tako tudi ne pritožbena navedba o času pridobitve lastninske pravice. Pri priposestvovanju se namreč lastninska pravica ne pridobi s pravnomočno sodno odločbo, marveč ko se stečejo pogoji za priposestvovanje.

9. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, skladno s 353. členom ZPP, potrdilo.

10. Odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, zato toženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. členom istega zakona).