Jedro

Ni pomembno, ali je upravitelj z odločbo ministrstva za pravosodje o začasni ustavitvi imenovanja v novih zadevah sploh seznanjen. Izdaja take odločbe ima učinke tudi na prejšnja imenovanja upravitelja.

Pogoj za opravljanje funkcije upravitelja je tudi to, da je oseba vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije (7. točka drugega odstavka 108. člena ZFPPIPP). Zakonodajalec je ocenil, da obstaja resen dvom v ta pogoj tudi v primerih iz drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP. Tudi po oceni višjega sodišča ne gre za nesorazmeren poseg v pravice upravitelja, saj je javno zaupanje v osebo, ki opravlja funkcijo upravitelja, tako pomembno, da nastop pravnega dejstva iz drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP upravičuje razrešitev upravitelja tudi v prej dodeljenih zadevah. Če država proti upravitelju vodi kazenski postopek zaradi določenih kaznivih dejanj, ni niti videza javnega zaupanja v to osebo, kar pa bi lahko pomembno ogrozilo izvedbo postopka zaradi insolventnosti in njegovo verodostojnost onkraj vsakega dvoma glede upravitelja. Upravitelj je le organ postopka zaradi insolventnosti, ki mora predvsem poskrbeti za pravice upnikov, ki morajo v njegovo delo zaupati, pri tem pa se ne more sklicevati na pridobljeno pravico do opravljanja funkcije upravitelja v določeni zadevi zaradi insolventnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1/ razrešilo upraviteljico A. A., 2/ za novega upravitelja imenovalo B. B. in 3/ ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki opravlja svoje naloge in pristojnosti novi upravitelj.

2. Zoper navedeni sklep se je razrešena upraviteljica pravočasno pritožila. Navaja, da ji je bilo z odločbo Ministrstva za pravosodje zgolj ustavljeno imenovanje v novih zadevah, obdobje začasne ustavitve imenovanja v novih zadevah pa začne teči z vpisom tega pravnega dejstva v seznam upraviteljev. Odločbo ministrstva je prejela 17. 9. 2015. Sodišče ji ni dalo možnosti, da se izjasni, zato ji je bila storjena absolutna bistvena kršitev. Ta odločba tudi ne narekuje razrešitve v "starih" stečajnih zadevah in nima učinka za nazaj. Z izpodbijanim sklepom ji je bilo poseženo v že pridobljene pravice za nazaj, sodišče prve stopnje pa ji je nezakonito in brez pravne podlage čez noč odvzelo preko 80 stečajnih postopkov in ji s tem povzročilo ogromno poslovno škodo. S tem je bilo kršeno načelo sorazmernosti, saj so sodišča s svojimi ukrepi protipravno posegla v njene pridobljene pravice in ji tako rekoč čez noč nezakonito vzela "stare" stečajne zadeve, da je ostala brez dela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 1. točko 2. odstavka 112. člena ZFPPIPP mora minister, pristojen za pravosodje, začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah, če je proti njej uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz 3. odstavka 108. člena ZFPPIPP in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna, ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava. Dejstva, da je bila odločba Ministrstva za pravosodje izdana iz razlogov po 1. točki 2. odstavka 112. člena ZFPPIPP, pritožnica ne izpodbija.

5. V skladu z 9. odstavkom 112. člena ZFPPIPP mora sodišče upravitelja, katerega imenovanje je v novih postopkih začasno ustavljeno po 2. ali 4. odstavku 112. člena ZFPPIPP, razrešiti v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan za upravitelja, v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o vpisu tega pravnega dejstva v evidenco upraviteljev; za to razrešitev se smiselno uporabljajo 5. in 6. odstavek 119. člena ter 1. in 2. odstavek 120. člena ZFPPIPP.

6. Iz navedenega je razvidno, da ni pomembno, ali je upravitelj z odločbo ministrstva za pravosodje o začasni ustavitvi imenovanja v novih zadevah sploh seznanjen, prav tako pa tudi, da ima izdaja take odločbe učinke tudi na prejšnja imenovanja upravitelja, v, kot jih imenuje pritožnica, "starih" stečajnih zadevah. Nasprotna pritožbena navedba, da taka odločba nima vpliva na prejšnja imenovanja, je torej v nasprotju z določili 9. odstavka 112. člena ZFPPIPP.

7. Za tak primer razrešitve upravitelja ZFPPIPP tudi ne predvideva izjasnitve upravitelja o nastopu tega pravnega dejstva. 2. in 3. odstavek 119. člena ZFPPIPP se namreč niti smiselno ne uporabljata. To pa po oceni višjega sodišča ne pomeni, da bi nastopila kakšna neustavna situacija. Ugotavljanje nastopa pravnega dejstva – razloga za začasno ustavitev imenovanja iz 2. odstavka 112. člena ZFPPIPP – je namreč v pristojnosti Ministrstva za pravosodje, tega dejstva pa z izjasnitvijo upravitelja ni mogoče spremeniti. Ob tem je pogoj za opravljanje funkcije upravitelja tudi to, da je oseba vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije (7. točka 2. odstavka 108. člena ZFPPIPP). Zakonodajalec je ocenil, da obstaja resen dvom v ta pogoj tudi v primerih iz 2. odstavka 112. člena ZFPPIPP. Tudi po oceni višjega sodišča ne gre za nesorazmeren poseg v pravice upravitelja, saj je javno zaupanje v osebo, ki opravlja funkcijo upravitelja, tako pomembno, da nastop pravnega dejstva iz 2. odstavka 112. člena ZFPPIPP upravičuje razrešitev upravitelja tudi v prej dodeljenih zadevah. Če država proti upravitelju vodi kazenski postopek zaradi določenih kaznivih dejanj, ni niti videza javnega zaupanja v to osebo, kar pa bi lahko pomembno ogrozilo izvedbo postopka zaradi insolventnosti in njegovo verodostojnost onkraj vsakega dvoma glede upravitelja. Postopek zaradi insolventnosti se vodi zaradi interesov upnikov in čim večjega poplačila njihovih terjatev, v primeru postopkov prisilne poravnave (in tudi postopkov poenostavljene prisilne poravnave, kar pa tu ni pomembno, saj v njih upravitelj ni imenovan) pa tudi zaradi interesa nadaljevanja podjema. Pri tem je upravitelj le organ postopka zaradi insolventnosti, ki mora predvsem poskrbeti za pravice upnikov, ki morajo v njegovo delo zaupati, pri tem pa se ne more sklicevati na pridobljeno pravico do opravljanja funkcije upravitelja v določeni zadevi zaradi insolventnosti.

8. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna, ukrep razrešitve upravitelja pa tudi ne posega neupravičeno in nesorazmerno v položaj upravitelja, zato je višje sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).