Jedro

Glede na to, da je upnik že v predlogu za izvršbo dolžnico opredelil dovolj določno in popolno, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za pozivanje upnika k dopolnitvi oz. popravi predloga za izvršbo.

Glede na to, da torej iz ugotovitve, da oseba z določenim imenom, priimkom in naslovom v CRP ne obstaja, ni mogoče avtomatično izpeljati zaključka, da ta oseba dejansko sploh ne obstaja, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predloga za izvršbo, sploh pa ne iz razloga, ker upnika že v pozivnem sklepu ni opozorilo, v čem je njegov predlog za izvršbo nepopoln.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev:

Sodišče prve stopnje (Centralni oddelek za verodostojno listino) je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrglo z utemeljitvijo, da je po vpogledu v Centralni register prebivalstva (v nadaljevanju: CRP) ugotovilo, da dolžnica po podatkih, kot jih je upnik navedel v predlogu za izvršbo, v CRP ne obstaja, zoper neobstoječo osebo pa ni mogoče voditi postopka.

Zoper ta sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo zaradi kršitve pravil postopka, in sicer 40. člena ZIZ. Navaja, da je že v predlogu za izvršbo navedel ime, priimek in naslov dolžnice, z identifikacijskimi številkami dolžnice pa ni razpolagal in jih zato ni mogel niti jih glede na določbo prvega odstavka 40. člena ZIZ ni bil dolžan predložiti sodišču. Zakon upnika ne zavezuje k temu, da navede dolžnikove identifikacijske številke, pač pa jih mora navesti le, če z njimi razpolaga. Upnik je 29. 5. 2008 sodišču poslal vlogo za podaljšanje roka, ki ji je sodišče ugodilo s sklepom z dne 3. 6. 2008 in nato 11. 6. 2008 na spletu dopolnil predlog za izvršbo s podatki, ki jih je pridobil na podlagi poizvedovanj. S tem je upnik v podaljšanem roku pravočasno predložil sodišču identifikacijske številke dolžnice. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče pri obravnavi predloga za izvršbo vpogledalo v CRP, kjer osebe z imenom M. M. ni našlo. Na podlagi tega je sodišče napačno sklenilo, da oseba po podatkih, kot jih je navedel upnik v predlogu za izvršbo, ne obstaja in iz tega razloga predlog za izvršbo zavrglo. Prav nasprotno pa pritožbi priloženi dopis MNZ z dne 4. 6. 2008 navaja, da se dolžnica nahaja v CRP, in sicer z naslednjimi podatki: M. (tudi N.) M., EMŠO: XXXX, stalno prebivališče: XXXX. Ne glede na dopis MNZ velja opozoriti, da sámo dejstvo, da dolžnik ni vpisan v CRP, še ne pomeni, da dolžnik ne obstaja. Posledično to torej ne more biti razlog, zaradi katerega bi sodišče lahko zavrglo predlog za izvršbo. Poleg tega tudi pomanjkanje identifikacijskih znakov dolžnika ne more biti razlog za zavrženje predloga za izvršbo. Sodišče bi moralo izdati sklep o izvršbi v vsakem primeru, saj identifikacijski znaki niso zakonska predpostavka za vložitev izvršilnega predloga in izdajo sklepa o izvršbi. Ti so kvečjemu predpostavka za opravo izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet (oz. za poizvedbo sodišča o transakcijskem računu). Za izvršbo na premičnine, ki jo je upnik prav tako predlagal, pa identifikacijski znaki nikakor ne pridejo v poštev. Sodišče bi lahko kvečjemu zavrglo predlog za izvršbo v delu, kjer je upnik predlagal izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Pritožbenemu sodišču upnik predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter izda sklep o izvršbi. Priglaša tudi pritožbene stroške.

N. M. v odgovoru na pritožbo prilaga kopijo upnikovega dopisa, iz katere je razvidno, da je glavnico v znesku 155,80 EUR poravnala dne 9. 6. 2008. S pozivom sodišča na odgovor na pritožbo je prvič izvedela, da je zadeva v postopku na sodišču. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZIZ).

Pritožnik utemeljeno opozarja, da je v predlogu za izvršbo z dne 22. 5. 2008 navedel že vse potrebne podatke o dolžnici (ime, priimek in naslov), identifikacijskih številk dolžnice pa mu glede na določbo prvega odstavka 40. člena ZIZ niti ni bilo treba navesti. Kljub temu ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22. 5. 2008 pozvalo, da mora v roku 8 dni na predpisanem obrazcu dopolniti oz. popraviti predlog za izvršbo tako, da popolno opredeli dolžnico – z navedbo imena, priimka in naslova ter njenih identifikacijskih številk, če z njimi razpolaga, ter se pri tem sklicevalo na prvi odstavek 40. člena ZIZ (ob tem gre pripomniti, da je protispisna obrazložitev v izpodbijanem sklepu, da je bilo pojasnilo v pozivnem sklepu drugačno). Glede na to, da je pritožnik že v predlogu za izvršbo dolžnico opredelil dovolj določno in popolno, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za pozivanje pritožnika k dopolnitvi oz. popravi predloga za izvršbo tako, da ga je pozivalo, da določno opredeli dolžnico s podatki o imenu, priimku in naslovu (kar je upnik že storil ob vložitvi predloga za izvršbo), oz. bi v primeru, če je ocenilo, da predlog za izvršbo ni popoln, moralo v pozivnem sklepu izrecno opredeliti, v čem je predlog upnika nepopoln.

Prav tako pa sodišče prve stopnje tudi ni imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici, navedenih v predlogu za izvršbo. Sklep o izvršbi bi moralo izdati brez preverjanja podatkov o dolžnici v CRP. Pritožnik namreč utemeljeno opozarja na dejstvo, da v primeru, ko dolžnik ni vpisan v CRP, še ne pomeni, da dolžnik ne obstaja. Zakon o prijavi prebivališča (Ur. l.RS, št. 9/2001 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPPreb) v sedmem odstavku 8. člena določa, da v primeru, ko pristojni organ v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva in po določbi četrtega odstavka 8. člena ZPPreb tudi ne more prijaviti posameznikovega stalnega prebivališča, tega posameznika na podlagi dokončne odločbe izbriše iz registra stalnega prebivalstva. Možno je torej, da oseba obstaja, čeprav njeno prebivališče ni znano oz. ni razvidno iz CRP.(1) Po drugi strani pa je možno tudi, da podatki v CRP niso pravilni, ker se stalno oz. začasno prebivališče dolžnika razlikuje od njegovega dejanskega prebivališča, zaradi česar lahko preverjanje podatkov o dolžniku v CRP takoj po prejemu predloga za izvršbo povzroči kasnejše nepotrebne zaplete v zvezi s pravilno vročitvijo sklepa o izvršbi (t.j. neveljavnost vročitve sklepa o izvršbi s fikcijo, če se sklep o izvršbi vroči na naslov dolžnikovega stalnega ali začasnega prebivališča, ki pa ni tudi njegovo dejansko prebivališče).

Glede na to, da torej iz ugotovitve, da oseba z določenim imenom, priimkom in naslovom v CRP ne obstaja, ni mogoče avtomatično izpeljati zaključka, da ta oseba dejansko sploh ne obstaja, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predloga za izvršbo, sploh pa ne iz razloga, ker upnika že v pozivnem sklepu ni opozorilo, v čem je njegov predlog za izvršbo nepopoln. Ker je sodišče prve stopnje napravilo zmoten materialnopravni zaključek, pritožbeno sodišče pa o utemeljenosti predloga za izvršbo v tej fazi postopka ne more odločiti (sklepa o izvršbi namreč ne bi moglo izdati), je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko odloči o upnikovem predlogu za izvršbo, saj je ta formalno popoln, pri tem pa naj upošteva razpoložljive podatke v spisu, zlasti odgovor N. M. na upnikovo pritožbo.

Odločitev o upnikovih pritožbenih stroških se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

(1) V takem primeru pa zakon ob dodatnem pogoju, da stranka z neznanim prebivališčem nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika (po 211. členu ZZZDR) pa bi trajal predolgo in bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki, predvideva možnost, da se stranki z neznanim prebivališčem na predlog nasprotne stranke postavi začasnega zastopnika (82. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).