Jedro

S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe, prenehajo pa tudi njegova pooblastila po 118. členu SPZ, torej pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti; preneha biti zakoniti zastopnik etažnih lastnikov Materialnopravno zmotno je stališče, da je upravnik aktivno legitimiran v pravdi, kjer vtožuje povračilo še neplačanih stroškov, ker je račun za plačilo izstavil etažnemu lastniku pred prenehanjem funkcije upravnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se po spremembi glasi: „1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 159583/2009 z dne 14. 11. 2009 se v prvem in četrtem odstavku izreka razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 176,66 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 192,07 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 159583/2009 z dne 4. 11. 2009 v 1. in 4. točki izreka ter toženi stranki naložilo v plačilo 181,22 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. V pritožbi tožena stranka uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi prvostopenjsko sodbo in vrne zadevo v nov postopek, podrejeno pa, da samo razveljavi sklep o izvršbi in zavrne zahtevek ter tožeči stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov v roku 15 dni. V obširni pritožbi med drugim navaja, da je pri odločitvi, da je podana aktivna legitimacija tožeče stranke, sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa je tudi kršitev določb postopka po 14. točki 339. člena ZPP, saj je zaključek, da je tožeča stranka toženi izstavila račun še v času, ko je bila upravnik, brez podlage v listinah v spisu ter v trditvah strank, posledično pa je tudi dejansko stanje ugotovljeno zmotno. Ob dejstvu, da tožeča stranka v času vložitve predloga za izvršbo ni bila več upravnik stavbe in da ni trdila in izkazala, da bi znesek po računu družbi D. plačala sama, njena aktivna legitimacija ni podana.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da se je neodobravanje s strani etažnih lastnikov pojavilo šele, ko je bila investicija že v celoti izvedena. Etažni lastniki so realizacijo projekta prepustili upravniku in je pogodbo z družbo D. T. d.o.o. sklenila kot upravnik stavbe P. I., v imenu in za račun etažnih lastnikov. Lastniki P. I. so nanjo prenesli materialnopravna upravičenja tako v zvezi z izgradnjo novega vodomernega jaška s samostojnim priključkom za stavbo P. I. kot tudi v zvezi s poračunom stroškov za opravljeno delo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke kot enega izmed etažnih lastnikov stavbe P. I. povračilo sorazmernega dela računa, ki ji ga je izstavila družba D. T. d.o.o. v zvezi s stroški izgradnje vodovodne infrastrukture. Iz zaključkov prvostopenjske sodbe izhaja, da je D. T. d.o.o. na lastne stroške izdelala projekt in v celoti naročila in izvedla dela izgradnje vodovodne infrastrukture, tožeči stranki pa je zaračunala za dela, ki so se nanašala na objekti P. I., na podlagi pogodbe, ki sta jo dne 22. 6. 2007 sklenili družbi D. T. d.o.o. in tožeča stranka kot upravnik poslovne stavbe P.I. 6. Pravilno je stališče tožeče stranke in zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka pogodbo z D. T. d.o.o. sklenila v imenu in za račun etažnih lastnikov. Upravnik je namreč zakoniti zastopnik etažnih lastnikov in ima pravico do zastopanja tako pri rednem kot pri izrednem upravljanju. Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (prvi odstavek 70. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ). Če zastopnik prekorači pooblastila, je zastopani v zavezi samo, če odobri prekoračitev (prvi odstavek 72. člena OZ).

7. Materialnopravno zmoten je zaključek prvostopenjskega sodišča, da izdelava odjemnega mesta za vodovod predstavlja posel rednega upravljanja po tretjem odstavku 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), za katerega je skladno z drugim odstavkom 67. člena SPZ potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico vrednosti stvari. Ni šlo le za vzdrževanje že obstoječe vodovodne infrastrukture, temveč izgradnjo nove, za kar je bilo potrebno izdelati projekt, pridobiti gradbeno dovoljenje, izvesti izkope in druga gradbena dela. Takega projekta po prepričanju višjega sodišča ni mogoče uvrstiti med posle rednega upravljanja (prim. tudi 14. člen sedaj veljavnega Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb). Upravnik, od katerega se zahteva skrbnost strokovnjaka, bi moral vedeti, da za tak posel potrebuje soglasje vseh solastnikov. Vendar pa to ob dejstvu, da so bila dela opravljena, etažni lastniki pa kvalitete opravljenih del niso pravočasno grajali (prerekali so le stroške izgradnje, novo vodovodno infrastrukturo pa so prevzeli v uporabo in se ne zatrjuje, da bi že pred pravdo grajali samo izvedbo del), prekoračitev etažnih lastnikov ne odveže plačila za izgradnjo vodovoda. Zastopani je namreč v zavezi tudi, če zastopnik prekorači pooblastila, če odobri prekoračitev (prvi odstavek 72. člena OZ). S tem, ko so nov vodovod prevzeli v uporabo, so s konkludentnimi dejanji odobrili prekoračitev. V pogodbeni zavezi po pogodbi z dne 22. 6. 2007 sta torej družba D. T. d.o.o. in etažni lastniki objekta P. I. 8. Upravnikova dolžnost v tem razmerju pa je bila poskrbeti za porazdelitev in izterjavo obveznosti etažnih lastnikov (četrti odstavek 118. člena v nadaljevanju SPZ). Neprerekano dejstvo je, da je tožeči stranki 7. 9. 2009 prenehala funkcija upravnika objekta P. I.. S prenehanjem pogodbe o upravljanju pa upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe, prenehajo pa tudi njegova pooblastila po 118. členu SPZ, torej pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti; preneha biti zakoniti zastopnik etažnih lastnikov (prim. sodbo VSL I Cpg 1127/2007). Zato je materialnopravno zmotno stališče izpodbijane sodbe, da je aktivna legitimacija tožeče stranke podana, ker je toženi stranki izstavila račun za stroške, nastale v zvezi s projektom samostojnega odjemnega mesta za vodo pred prenehanjem funkcije upravnika. Pritožbeno sodišče še pripominja, da pritožba utemeljeno opozarja tudi, da v spisu ni računa, ki naj bi ga izstavila tožeča stranka toženi.

9. Kot bivši upravnik bi imela tožeča stranka aktivno legitimacijo za vtoževanje plačila od posameznih etažnih lastnikov stavbe za storitev, ki bi jo sama izvedla, ali če bi stroške izvajalcem storitev plačala oziroma založila iz lastnih sredstev. Tega pa tožeča stranka niti ne zatrjuje in dokazuje. Iz njenih trditev jasno izhaja, da ni sama izvajala del izgradnje vodovoda in da družbi D. T. izstavljenega računa ni plačala.

10. Tudi po podredno zatrjevani podlagi – poslovodstvu brez naročila, tožbeni zahtevek ni utemeljen. Glede na zgoraj obrazloženo je tožeča stranka v razmerju do tožene nastopala kot mandatar (drugi odstavek 769. člena OZ) in bi lahko od tožene stranke zahtevala povrnitev vseh potrebnih stroškov, ki bi jih imela z izpolnitvijo naročila (776. člen OZ), ne more pa v svojem imenu in za svoj račun uveljavljati plačila terjatve, ki jo ima zoper etažne lastnike P. I. družba D. T. d.o.o. Iz trditvene podlage ne izhaja, da tožeča stranka vtožuje stroške, ki bi jih imela z izpolnitvijo naročila, družbi D. T. d.o.o. pa sama tudi ni ničesar plačala.

11. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi določb 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je razveljavilo sklep o izvršbi v še nerazveljavljenem delu ter zavrnilo tožbeni zahtevek.

12. Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka na prvi stopnji in tožeči stranki naložilo povračilo potrebnih (155. člen ZPP) pravdnih stroškov tožene stranke, ki je v postopku uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP). Stroške tožene stranke je odmerilo upoštevajoč njeno priglasitev pravdnih stroškov na naroku za glavno obravnavo (list.št. 107 spisa) in skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1). Priglašene stroške za dve pripravljalni vlogi (2x po 39,00 EUR) je sodišče skladno z ZOdvT štelo kot priglasitev odvetniških stroškov za postopek na prvi stopnji po tar. št. 3100 ZOdvT; glede na vrednost spornega predmeta ta znaša 55,90 EUR. Za narok ji je priznalo 39,00 EUR, kolikor jih je tožena stranka priglasila (po tar. št. 3002 bi ji šlo več, vendar sodišče sodi v mejah postavljenih zahtevkov). Za izdatke ji je po tar. št. 6002 ZOdvT priznalo 18,98 EUR ter od navedenih zneskov obračunalo še 20 % DDV, ki znese 22,78 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT). Kot izvršilne stroške je višje sodišče priznalo 40,00 EUR takse za ugovor. Skupaj je to 176,66 EUR.

13. Ker je tožena stranka uspela s pritožbo, ji je tožeča stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, ki jih je sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku (list.št. 133 spisa) in skladno z ZOdvT in ZST-1. Nagrada za postopek znaša priglašenih 68,80 EUR, izdatki 13,76 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), DDV 16,51 EUR in taksa za pritožbo 93,00 EUR, kar skupaj znese 192,07 EUR.

14. Paricijski rok, po poteku katerega je dolžna tožeča stranka plačati tudi zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen OZ), znaša v sporih majhne vrednosti sicer 8 dni (četrti odstavek 458. člena ZPP), ker pa sodišče sodi v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), tožena stranka pa zahteva zakonske zamudne obresti po poteku 15 dni, je sledilo njenemu zahtevku.