Jedro

Dedni dogovor, kakršnega je toženka sklenila z materjo in sestro, predstavlja obliko sporazumne delitve dediščine, ki jo zapuščinsko sodišče sicer vzame v svojo odločbo, vendar ima takšen dogovor naravo pogodbene delitve, ki nima sodnega značaja. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe o delitvi pa smiselno veljajo pravila kot za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, kar pomeni, da je z izplačilom materinega in sestrinega deleža s skupnimi sredstvi, kljub vpisu lastninske pravice izključno v korist toženke, tako pridobljeno premoženje skupno premoženje toženke in tožnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi ugodi in se sklep z dne 2.6.2009razveljavi ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru tožene stranke z dne 22.6.2009 delno ugodilo in sklep o začasni odredbi z dne 2.6.2009 spremenilo tako, da je toženi stranki ali od nje angažirani osebi prepovedalo gradbene in investicijske posege v nepremičnino, parc. št. 17/1, sedaj parc. št. 17/5, 17/6 in 17/7, k.o. K., pri kateri je solastnica do 53/100 in ji hkrati odredilo takojšnjo ustavitev del. V primeru neizpolnitve navedene obveznosti je sodišče prve stopnje toženki zagrozilo z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR na dan ter odločilo, da začasna odredba velja še 60 dni po pravnomočno končani zadevi.

Proti sklepu se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa, ker ni predpostavk za izdajo začasne odredbe ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da terjatev tožeče stranke v smislu stvarnopravnega zahtevka ni izkazana. Toženka je idealna deleža na parc. št. 16/1 in 17/1, k.o. K podedovala po svojem očetu, po sklenjenem dednem dogovoru pa je dobila v naravi več zemljišča, kot ji ga je pripadalo po zakonitem dednem deležu, ker ji je mati podarila 300 m2 zemljišča. Poleg tega sta ji od njej pripadajočega deleža 1350 m2 mati in sestra odstopili njuna pripadajoča dedna deleža v zameno za izplačilo v denarju. Denarni prispevek za izplačilo dednega deleža, ki ga zatrjuje tožeča stranka pa ni in ne more biti podlaga za stvarnopravni zahtevek, saj je pravna podlaga pridobitve lastninske pravice na spornih nepremičninah dedovanje in ne skupno pridobivanje s tožečo stranko. Iz dednega dogovora jasno izhaja, da je bila volja sodedičev kot lastnikov zemljišč po dednem dogovoru, da se tudi izplačani del zemljišča izroči zgolj toženi stranki. Sodišču prve stopnje še očita, da je kljub temu, da je samo ugotovilo, da tožena stranka ni izvajala gradbenih posegov, pa ji je take posege prepovedalo in ohranilo začasno odredbo glede posegov v veljavi.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Navaja, da je verjetnost tožnikove terjatve izkazana ne zgolj z njegovimi navedbami, pač pa tudi z izpovedjo same toženke, saj je tožnik v času trajanja zakonske zveze prispeval k nakupu spornih parcel. Za nastanek skupnega premoženja ni potrebna posebna volja zakoncev ali pristanek sodedičev. Toženka je kot družbenik družbe R d.o.o. vsekakor kompetentna, da zaustavi gradnjo, saj je aktivna pri vodenju te družbe. Glede na to, da gre za zemljišča, ki so predmet ugotovitve skupnega premoženja pravdnih strank, je jasno, da bo ravno zaradi ravnanj tožene stranke tožnikova terjatev precej otežena ali pa celo onemogočena in bodo tožnikove možnosti, da prejme nepremičnino v naravi (kar bo sicer predmet delitve skupnega premoženja), zaradi vlaganj tožene stranke precej osiromašene.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) v 272. členu določa pogoje, za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Poleg verjetno izkazane terjatve do dolžnika, mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk in sicer nevarnost, da bi uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, bodisi da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, bodisi da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

Nima prav pritožba, da tožniku ni uspelo izkazati njegove terjatve s stopnjo verjetnosti. Celo iz pritožbenih navedb, ki potrjujejo z izpodbijanim sklepom ugotovljeno dejansko stanje izhaja, da je tožnik izkazal za verjetno, da je del nepremičnine, na kateri toženka gradi, skupno premoženje pravdnih strank. Toženka je del nepremičnine, parc. št. 17/1, iz katere je nastala med drugim tudi parc. št. 17/6, na kateri se sedaj izvajajo gradbena dela, ki jih tožnik želi preprečiti z obravnavano začasno odredbo, pridobila sicer v okviru zapuščinskega postopka, vendar na podlagi dednega dogovora. Z dednim dogovorom sta mati in sestra toženke nanjo prenesli svoja podedovana deleža proti plačilu. Ugotovljeno pa je tudi, da je bilo to plačilo izvedeno s sredstvi, ki so bila skupna s tožnikom in pridobljena v času trajanja njune zakonske zveze. Dedni dogovor, kakršnega je toženka sklenila z materjo in sestro, predstavlja obliko sporazumne delitve dediščine, ki jo zapuščinsko sodišče sicer vzame v svojo odločbo, vendar ima takšen dogovor naravo pogodbene delitve, ki nima sodnega značaja (prim. K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic; Dedno pravo – 3. spremenjena in dopolnjena izdaja – Ljubljana; Uradni list Republike Slovenije, 2009, str. 225 in nasl.). Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe o delitvi pa smiselno veljajo pravila kot za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, kar pomeni, da je z izplačilom materinega in sestrinega deleža s skupnimi sredstvi, kljub vpisu lastninske pravice izključno v korist toženke, tako pridobljeno premoženje skupno premoženje toženke in tožnika.

Ne glede na verjetno izkazano terjatev, pa je izdaja začasne odredbe dopustna, če upnik (v obravnavanem primeru tožnik) izkaže za verjetno tudi eno od ostalih predpostavk, ki jih določa 272. člen ZIZ. Tožnik skuša s predlagano začasno odredbo preprečiti gradbene posege na nepremičnini parc. št. 17/6, k.o. K, ki jih po njegovih navedbah izvaja toženka oziroma od nje angažirane osebe. Kot razlog, zakaj naj bi bila predlagana začasna odredba potrebna, pritožnik v predlogu za začasno odredbo (poleg navedb, ki se nanašajo na prodajo spornih nepremičnin, prepovedano z že izdano in pravnomočno začasno odredbo ter so za odločitev o sedaj obravnavani začasni odredbi brezpredmetne) navaja, da želi toženka z naknadnimi vlaganji v nepremičnine povečati njihovo vrednost na način, ki je njej v korist ter si s tem izposlovati boljši položaj v pravdi. Poleg tega pa navaja tudi, da iz toženkinih ravnanj izhaja, da skuša storiti vse, da bo izterjavo onemogočila, ter da je z deli, ki se opravljajo s pomočjo težke mehanizacije na parceli nastala težko nadomestljiva škoda. Ob takšnih navedbah v predlogu za izdajo začasne odredbe pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pogoji iz 2. odst. 272. člena ZIZ, kljub morebitni verjetni izkazanosti tožnikovih navedb, niso izpolnjeni. Tožnik ne pojasni, kako bi si lahko toženka izboljšala položaj v pravdi z vlaganji. Glede na zahtevek, ki je uperjen na ugotovitev, da sodi sporna nepremičnina v skupno premoženje, na katerem je delež tožnika 50%, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da si toženka z vlaganji v skupne nepremičnine, položaja v pravdi ne more izboljšati. Toženka namreč na podlagi vlaganj v skupno premoženje, večjega solastninskega deleža ne bo mogla uveljavljati, saj z vlaganji, s katerimi bi se morebiti povečala vrednost nepremičnine, tožena ne pridobi stvarnopravnih upravičenj. Prav tako pa tožnik ni pojasnil, zakaj naj bi z uporabo težke mehanizacije na nepremičnini nastajala nenadomestljiva škoda. Uporaba težke mehanizacije na nepremičnini, kjer nič ne stoji, sama po sebi ne more povzročiti težko nadomestljive škode. Tožnik pa tudi ni navajal, da na parc. 17/6, k.o. K. stoji kakšen objekt, ki ga toženka namerava rušiti, ali da zaradi gradbenih posegov obstaja nevarnost uničenja rastlinja, ki ga bo težko ali celo nemogoče nadomestiti. Nekonkretizirane so ostale tudi navedbe tožnika, da bo z gradnjo na sporni parceli toženka onemogočila izterjavo.

Ob neizkazanih predpostavkah za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ, bi prvostopno sodišče moralo predlog za začasno odredbo zavrniti, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi ugodilo, sklep z dne 2.6.2009 razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, saj izdaja začasne odredbe, ki meri na prepoved gradbenih posegov na nepremičninah ob odsotnosti zahtevanih predpostavk, ni utemeljena (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).