Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11/4-1991
Ustavno sodišče Republike Slovenije je na predlog Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986 - 1990 in odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 220/1 Brezovica na seji dne 11/4-1991 o d l o č i l o :
1.Družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986 - 1990 (Uradni list SRS, št. 34/86), kolikor se nanaša na območje urejanja VS 10/1 Radna,
2.odlok Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 220/1 Brezovica (Uradni list SRS, št. 40/84).
Republiški sekretariat za pravosodje in upravo je s predlogom dne 14/3-1990 začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov, ki sta navedena v izreku te odločbe. V predlogu meni, da družbeni plan ni v skladu s 102. členom ustave, da odlok o zazidalnem načrtu ni v skladu s tretjim odstavkom 49. člena zakona o urejanju prostora in da oba nista v skladu s 6. in 7. členom zakona o urejanju prostora.
Po ustavi Republike Slovenije so med drugim plodna zemlja in zemljišča kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom, določenim z zakonom. Zakon določa pogoje in način njihove z varstvom skladne in smotrne uporabe ter gospodarjenje tako, da se zagotavljata njihova ohranitev in razvoj (1. točka amandmaja XXIX k ustavi).
Po zakonu o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) so območja kmetijskih zemljišč, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, posebej opredeljena v dolgoročnih planih družbenopolitičnih skupnosti (2. člen). Namensko rabo teh zemljišč je možno spremeniti le, če za to obstajajo širši družbeni interesi, ugotovljeni s spremembo dolgoročnega plana Republike Slovenije ali s spremembo dolgoročnega plana občine, če je ta sprememba v skladu z dolgoročnim planom Republike Slovenije, ter pod pogoji in na način, kot jih določa zakon (6. člen). Zemljišča, ki so v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih temelj proizvodnje hrane v Republiki Sloveniji, so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Njihova namenska raba se ob upoštevanju navedenih pogojev lahko izjemoma spremeni le, če je v skladu z zakonom zagotovljena usposobitev drugih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo vsaj v enakem obsegu (7. člen). Dolgoročni plan Republike Slovenije posebej grafično prikaže prostorske sestavine, ki so obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih planov (4. odstavek 29. člena). Te obvezne prostorske sestavine morajo biti posebej grafično prikazane v dolgoročnem planu občine, kolikor se nanašajo na območje občine (4. odstavek 31. člena). Pred sprejetjem dolgoročnega plana občine ugotavlja Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije usklajenost občinskega dolgoročnega plana z obveznimi izhodišči republiškega dolgoročnega plana. Neusklajene sestavine občinskega dolgoročnega plana ne morejo biti izhodišče za pripravo srednjeročnega družbenega plana (49. člen). Neusklajenih delov srednjeročnega družbenega plana občina ne more izvajati (50. člen). Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 - 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) je bil predložen medresorski komisiji pri Izvršnem svetu Skupščine Republike Slovenije. Medresorska komisija je v mnenju št. D-350-1/87-38-JFK dne 16/9-1987 ugotovila, da dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane ni usklajen z republiškimi obveznimi izhodišči, med drugim glede prvega območja kmetijskih zemljišč.
Republiški sekretariat za družbeno planiranje je z dopisom št. 0898/91 dne 17/1-1991 posredoval stališče Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, po katerem so v to območje vključena zemljišča, ki so po prvem odstavku 11. člena zakona o kmetijskih zemljiščih trajno namenjena kmetijski proizvodnji in se v dolgoročnih in srednjeročnih planih razvrstijo v prvo območje kmetijskih zemljišč.
Ker po zakonu o urejanju prostora neusklajene prostorske sestavine dolgoročnega plana ne morejo biti izhodišče za pripravo srednjeročnega družbenega plana in ker te neusklajene prostorske sestavine zadevajo območje z oznako VS 10/1 Radna, družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik v tem delu ni v skladu z zakonom. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 220/1 Brezovica je bil sprejet v letu 1984. Po drugem odstavku 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) je bila občinska skupščina dolžna ob sprejemu srednjeročnega družbenega plana z odlokom ugotoviti, katere sestavine zazidalnih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je sprejela tak odlok (Uradni list SRS, št. 2/87), čeprav še ni imela ugotovitve po 49. in 50. členu zakona o urejanju prostora o usklajenosti planskih aktov z republiškimi obveznimi izhodišči. V peti točki 2. člena odloka je ugotovljeno, da je zazidalni načrt za zazidalni otok VS 220/1 Brezovica v nasprotju z družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986 - 1990 le kar zadeva poimenovanje; to območje ima v družbenem planu oznako VS 10/1 Radna - del.
Glede na gornjo ugotovitev, da družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik v delu, ki območje z oznako VS 10/1 Radna opredeljuje kot stavbno zemljišče, ni v skladu z zakonom, neusklajenih delov družbenega plana pa občina ne more izvajati, odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 220/1 Brezovica nima podlage v zakonitem družbenem planu.
Poleg navedenega obravnavani odlok tudi ni bil sprejet v skladu s tretjim odstavkom 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Po tej določbi se začeti postopki o sprejetju oziroma o spremembah in dopolnitvah zazidalnih načrtov nadaljujejo in končajo po določbah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), če so bili ti akti že javno razgrnjeni. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 11/7-1984 in ga objavil v Uradnem listu SRS, št. 25/84 dne 21/7-1984, to je po uveljavitvi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Po navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave Republike Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik, ki nadomešča predsednika Janko Česnik in sodniki: dr. Peter Jambrek, mag. Tone Jerovšek, Stane Markič, dr. Anton Perenič, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm in Ivan Tavčar.
S o d n i k , ki nadomešča predsednika Janko Česnik