Jedro

Revizija ni dovoljena zoper pravnomočno sodbo, s katero je odločeno o spremembi že določene preživninske obveznosti.

Izrek

Revizija se zavrže v obsegu odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka na spremembo preživninske obveznosti tožnika D. B. (točka I., 1. in 2. sodbe sodišča prve stopnje), v obsegu odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka, po katerem bi toženka J. B. bila dolžna plačevati preživnino za mladoletnega J. B. (točka I., 3. sodbe sodišča prve stopnje) pa se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zahtevala spremembo o določitvi preživnine po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 4.12.2002, opr. št. P 682/2001 tako, da bi tožnik D. B. odslej preživnino za mladoletnega J. B. plačeval na roke svojih staršev A. in Š. B. v znesku 101.77 EUR mesečno, preostanek v znesku 41.73 EUR mesečno pa na hranilno knjižico mladoletnega J. B., odprto pri Banki Celje, z razpolagalno pravico skrbstvenega organa Centra za socialno delo Slovenska Bistrica do polnoletnosti mladoletnega J. B. Istočasno je bil postavljen tožbeni zahtevek, da mora tožnica J. B. plačevati preživnino za mladoletnega sina J. B. v znesku 83,46 EUR na njegovo hranilno knjižici z razpolagalno pravico skrbstvenega organa do sinove polnoletnosti. Sodišče prve stopnje je tožbena zahtevka zavrnilo in tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.

Tožeča stranka se je proti sodbi sodišča prve stopnje pritožila, vendar je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Mladoletni J. B. je star 16 let in v veliki meri skrbi sam zase. Samostojno se je odločil, da bo živel na K. pri starih starših, ker ima več prostora in več prijateljev. Po določbi 131. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) lahko tisti, ki je dolžan koga preživljati, sam izbere, ali mu bo plačeval določene zneske kot preživnino, ali pa ga bo vzel k sebi na preživljanje, ali pa mu bo priskrbel preživljanje na drug način. Revizija se sklicuje tudi na uporabo določb 112. člena in 123. člena ZZZDR, ki utemeljujeta postavljeni tožbeni zahtevek. Sodišči nižjih stopenj sta izpovedim zaslišanih prič A. B. in Š. B. ter toženke nekritično sledili. V njihovih izpovedbah so namreč pomembne razlike, ki bi jih bilo treba kritično presoditi. Z denarjem, ki je namenjen preživljanju mladoletnika, naj razpolaga tista oseba, ki ga dejansko preživlja. Pravdni stranki pa sta bili tudi sicer obravnavani neenakopravno.

Revizija je bila dostavljena vrhovnemu Državnemu tožilstvu RS, in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 4.11.2002, opr. št. P 682/2002 je bil mladoletni J. B. po razvezi zakonske zveze med staršema dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo materi - toženki J. B., tožniku pa je bilo naloženo plačevanje preživnine na roke matere. V skladu z omenjeno pravnomočno sodbo, ki nikoli ni bila spremenjena, je tožnik D. B. preživninski zavezanec, toženka - mati pa preživninska upravičenka. S predmetno tožbo tožeča stranka ni postavila tožbenega zahtevka na spremembo o dodelitvi mladoletnega otroka v vzgojo, varstvo in oskrbo, temveč je oblikovala tožbeni zahtevek v smeri spremembe odločitve o preživnini. Ne glede na dejanske ugotovitve o tem, da mati - toženka še vedno skrbi za mladoletnega tožnika, je postavljeni tožbeni zahtevek mogoče opredeliti kot spor o preživljanju. Po določbi 1. točke tretjega odstavka 367. člena ZPP pa je revizija v sporih o preživljanju vselej dovoljena, kadar je preživnina prvič določena, ali je ukinjena. V tem primeru torej ne gre niti za prvo določitev preživnine, niti za njeno ukinitev, temveč za njeno spremembo. Ob takšnem stanju stvari reviziji ni mogoče podeliti dovoljenosti glede na omenjeno zakonsko določbo.

Revizija torej v obsegu odločitve o načinu preživninske obveznosti tožnika D. B. ni dovoljena po določbi 1. točke tretjega odstavka 367. člena ZPP, dovoljena pa tudi ni ob upoštevanju določbe drugega odstavka navedene zakonske določbe. Tožeča stranka je namreč vrednost spora opredelila v reviziji z zneskom 3.004,51 EUR, ta znesek pa ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP predpisano vrednost spornega predmeta, v okviru katere je revizija še dovoljena (1,000.000 SIT, sedaj 4,172,92 EUR).

V delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka na spremembo preživninske obveznosti tožnika D. B., je bilo torej treba revizijo po določbi 377. člena ZPP zavreči. V ostalem delu, kolikor tožeča stranka postavlja zahtevek, po katerem naj bi toženka bila dolžna plačevati preživnino za mladoletnega tožnika, pa revizija ni utemeljena. Tožeča stranka, ki v tem okviru prvič zahteva določitev preživnine v breme toženke, ni izkazala podlage za utemeljenost zahtevka. Obvelja, da je mladoletni tožnik s citirano sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru pravnomočno dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo materi - toženki. Slednja ni preživninska zavezanka. Ne glede na to pa dejanske ugotovitve, predvsem dokazna presoja izpovedi starih staršev mladoletnega tožnika in toženke, ne izkazujejo, da bi mladoletnika stara starša prevzela v oskrbo in preživljanje. Revizija opisano dokazno presojo izpodbija, vendar pa po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji v dejanske ugotovitve in dokazno oceno ni mogoče posegati. Po določbi 109. člena ZZZDR otrokovo premoženje do njegove polnoletnosti upravljajo starši, šele po polnoletnosti pa bo mladoletni tožnik, če se bo tako odločil, lahko zahteval plačevanje preživnine na svojo hranilno knjižico in s preživnino samostojno razpolagal. Zavrnitev revizije temelji na določbi 378. člena ZPP.