Jedro

Soglasodajalec je upravičeno zavrnil izdajo soglasja, saj niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZZSDT za izdajo soglasja za podaljšanje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Idrija (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnila prošnjo tožnika za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo (točka 1 izreka) ter odločila, da mora tožnik Republiko Slovenijo zapustiti v roku 15 dni od pravnomočne odločbe (točka 2 izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je tožnik vložil prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo na podlagi 37. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2). K prošnji je priložil fotokopijo potnega lista, veljavnega do 24. 4. 2019, pogodbo o zaposlitvi z dne 16. 11. 2015 ter zadnje štiri plačilne liste. Tožena stranka je dne 17. 11. 2015 po uradni dolžnosti v skladu s tretjim odstavkom 37.a člena ZTuj-2 Zavodu RS za zaposlovanje v Ljubljani posredovala prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja, skupaj s priloženimi dokazili z zahtevo za podajo soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja. Zavod RS za zaposlovanje je z obvestilom št. 20150017058 z dne 23. 12. 2015 toženo stranko obvestil, da tožniku ne izdaja soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja z namenom zaposlitve. Iz obvestila je razvidno, da iz razlogov 27. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZSDT), delodajalec tožnika ne izpolnjuje pogojev predpisanih v 1. točki prvega odstavka 42. člena ZZSDT. Delodajalcu tožnika je prepovedano zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, ker mu je bila pravnomočno izrečena globa za prekršek po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), zaradi omogočanja dela posamezniku, s katerim ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, oziroma ki ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznosti socialnih zavarovanj. Razen tega delodajalec ne izpolnjuje pogojev predpisanih s 5. točko prvega odstavka 17. člena ZZSDT, saj na dan vložitve vloge nima poravnanih zapadlih davčnih obveznosti, kar je razvidno iz vpogleda v elektronsko davčno poslovanje FURS-a. 2. V skladu z 9. in 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je tožena stranka z dopisom z dne 28. 11. 2015 tožnika seznanila z ugotovitvami ter mu dala možnost da poda izjavo o vseh dejstvih, vendar se tožnik na vabilo, za katerega vročitev je izkazana, ni odzval. Glede na to, da Zavod RS za zaposlovanje tožniku ni izdal soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve je na podlagi določbe četrtega odstavka 37.a člena ZTuj-2 prošnjo tožnika zavrnila ter na podlagi tretjega odstavka 60. člena ZTuj-2 odločila, da mora tožnik v roku 15 dni po pravnomočnosti izpodbijane odločbe zapustiti Republiko Slovenijo.

3. Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razlogov nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi navaja, da gre za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji tožeči stranki in ne družbi A. d.o.o., kot njegovemu delodajalcu, zato se razlogi, ki se nanašajo na delodajalca ne morejo šteti v škodo tožnika. Že to dejstvo samo zase pomeni bistveno kršitev določb tega postopka, saj je zaradi tega izpodbijana odločba tako nejasna, da se je ne da preizkusiti, to pa je zadosten razlog za odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje organu prve stopnje, saj tožnik izpolnjuje vse predpisane pogoje iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2. V zvezi z izrečeno globo delodajalcu tožnika pa navaja, da se je tožnik zoper odločbo FURS št. DT 71016-340/2015-4 pritožil vendar je bila pritožba s sklepom z dne 16. 6. 2015 zavržena kot prepozna tako da o zahtevi ni bilo odločeno meritorno, temveč le iz formalnih razlogov. Nadalje navaja, da delodajalcu tožnika ni bilo prepovedano zaposlovanje tujcev. Ugovarja pa tudi temu, da naj bi delodajalec ne imel poravnanih zapadlih davčnih obveznosti, saj je šlo le za manjšo zamudo s plačilom dela teh obveznosti, kar je delodajalec takoj uredil, tako da iz tega naslova ne dolguje ničesar več.

4. Sodišču predlaga, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se prošnji tožnika za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spisa, odgovora na tožbo pa ni podala K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. V zadevi ni sporno, da je tožnik pri upravnem organu prve stopnje dne 16. 11. 2015 vložil prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo na podlagi 37. člena ZTuj-2. Drugi odstavek 37. člena ZTuj-2 določa, da se tujcu, ki želi prebivati v Republiki Slovenije zaradi zaposlitve ali dela, lahko izda enotno dovoljenje za prebivanje in delo, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 33. člena ZTuj-2, če pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja in ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 10. ali 11. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2. Če tujec po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, zaposlitev ali delo ne potrebuje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, soglasje ni pogoj za izdajo enotnega dovoljenja.

8. Po določbi četrtega odstavka 37.a člena ZTuj-2 pristojni organ prošnjo za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja zavrne, če organ pristojen za podajo soglasja ne izda soglasja k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja zaradi neizpolnjevanja pogojev po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev in o teh razlogih obvesti za izdajo dovoljenja pristojen organ.

9. V zadevi ni sporno, da je tožena stranka po uradni dolžnosti v skladu s tretjim odstavkom 37.a člena ZTuj-2 Zavodu republike Slovenije za zaposlovanje v Ljubljani (v nadaljevanju soglasodajalec) posredovala prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja skupaj s priloženimi dokazili. V zadevi tudi ni sporno, da je glasodajalec z obvestilom z dne 23. 12. 2015 toženo stranko obvestil, da tožniku ne izdaja soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve. Iz obvestila je razvidno, da je soglasodajalec ugotovil, da na podlagi 27. člena ZZSDT niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za zaposlitev tožnika, saj tožnikov delodajalec ne izpolnjuje pogojev predpisanih v 1. točki prvega odstavka 42. člena ZZSDT, ki med ostalim določa, da je delodajalcu prepovedano zaposlovanje in delo tujcev oziroma izvajanje storitev, če mu je bila pravnomočno izrečena globa po 1., 2. ali 3. alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 za obdobje dve leti od pravnomočnosti odločbe. Ugotovil je, da je bila delodajalcu tožnika pravnomočno izrečena globa za prekršek po prvi alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1, ki določa, da se z globo kaznuje delodajalec, kadar omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, oziroma ki ga ni prijavil v obvezno socialno zavarovanje ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznosti socialnih zavarovanj (1. alineja prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1). Delodajalec tožnika pa tudi ni izpolnjeval pogojev predpisanih s 5. točko prvega odstavka 17. člena ZZSDT na dan vložitve vloge, to je 16. 11. 2015, saj ni imel poravnanih davčnih obveznosti. Tudi po mnenju sodišča je soglasodajalec upravičeno zavrnil izdajo soglasja, saj niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZZSDT za izdajo soglasja za podaljšanje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu.

10. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznanila z ugotovitvami ter mu dala možnost, da poda izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, torej tudi o zavrnitvi soglasja soglasodajalca. Tožnik pa je bil tudi seznanjen, da bo vloga za izdajo dovoljenja za podaljšanje začasnega prebivanja zavrnjena, vendar se tožnik v postavljenem roku na poziv in vabilo ni odzval. Glede na navedeno je upoštevaje že navedeno odločbo četrtega odstavka 37.a člena ZTuj-2 prošnjo tožnika utemeljeno zavrnila.

11. Ugovori tožnika, da se razlogi, ki se nanašajo na delodajalca ne morejo šteti v škodo tožnika glede na navedeno niso utemeljeni. Upoštevaje pogodbo o zaposlitvi sklenjeno med družbo A. d.o.o. iz ... kot delodajalcem in tožnikom, tožnik potrebuje soglasje soglasodajalca k izdaji enotnega dovoljenja, ki pa mu ni bilo izdano iz že navedenih razlogov.

12. Ostali tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zamudo plačila davčnih obveznosti delodajalca tožnika, predstavljajo tožbeno novoto, ki jo sodišče v skladu z tretjim odstavkom 20. člena Zakona o o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne more upoštevati.

13. Glede na navedeno je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena za to jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II izreka:

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.