Jedro

Zgolj pavšalna navedba v zapisniku, da sta investitor in pooblaščenec navzočim dodatno obrazložila predvideno gradnjo ter podala odgovore na vprašanja strank, po oceni sodišča ne zadošča, saj iz takšnega zapisa ni razviden dejanski potek ustne obravnave.

Zakon ne predvideva možnosti, da bi se v eni zadevi razpisovala dva ločena naroka za stranke, kot je bilo v obravnavanem primeru.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se gradbeno dovoljenje Upravne enote Murska Sobota številka 351-1448/2020-25 (0307) z dne 20. 1. 2021 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Upravna enota Murska Sobota je, kot prvostopenjski organ, izdala gradbeno dovoljenje št. 351-1448/2020-25 (0307) z dne 20. 1. 2021, s katerim je investitorju A. A. dovolila novogradnjo hleva za govedo - kapacitete 87 GVŽ in gnojišča, na zemljišču parc. št. 211, 212, 213, 215, vse katastrska občina (k. o.) ... (I. točka izreka). V II. točki izreka gradbenega dovoljenja so opredeljeni podatki o vrsti in lokaciji objektov, in sicer objekta 1 - stavbe- hleva za govedo, ter objekta 2 - gradbenega inženirskega objekta - gnojišča. V skladu s III. točko izreka je sestavni del tega gradbenega dovoljenja, poleg zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju tudi: DGD) št. 110/2020, november 2020 in dopolnitev 1, januar 2021, ki jo je izdelal B., s.p., s prilogami. V IV. točki izreka je opredeljeno, da so k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izdali pozitivna mnenja tudi mnenjedajalci Občina Moravske Toplice, Elektro Maribor d.d., OE Elektronsko Murska Sobota, Vodosistem B d.o.o., Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, Direkcija RS za vode, Sektor območja Mure, Telemach d.o.o. in Telekom d.d. V V. - IX. točki so opredeljeni pogoji same gradnje, stroški postopka pa niso bili zaznamovani (X. točka izreka gradbenega dovoljenja).

2. Zoper gradbeno dovoljenje je tožnik kot stranski udeleženec vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor, kot drugostopenjski organ, zavrnilo.

_Tožbene navedbe_

3. Tožnik v tožbi v upravnem sporu navaja, da ima skupaj s člani svoje družine na naslovu bivanja stanovanjsko hišo z že pred časom registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. V obdobju naslednjih treh let nameravajo na istem naslovu dodatno urediti in preurediti staro kmetijsko poslopje v prostore za prenočišča za turiste, kar pa z gradnjo govejega hleva na sosednji nepremičnini, z vsemi spremljajočimi in potrebnimi pritiklinami, nikakor ni mogoče. 4. Po oceni tožnika je bil izpodbijani akt izdan brez temeljite preveritve vseh nedvoumno nujnih potrebnih pogojev in okoliščin, brez temeljite uporabe predpisov, ki urejajo področje presoje vplivov na območje, brez kakršnekoli temeljite ali vsaj delne agrarno tehnične ocene ter vsaj njemu neznane izdelane strokovne ocene glede vplivov emisije snovi in toplogrednih vplivov v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zraku iz nepremičnih virov onesnaževanja. Izpostavlja, da sam amonijak nedvoumno vpliva na PH v vodi in zemlji ter na vsebnost nitratov, vse te „vonjave“ pa bodo neposredno učinkovale moteče na celotno naselje. Trenutno veljavni OPN Moravske Toplice za območje ... -center naselja ... opredeljuje območje kot sklop razvite turistične dejavnosti (členi 12, 20, 32 in 39 OPN), intenzivna kmetijska dejavnost pa se mora v skladu z določili veljavnega OPN-ja umestiti izven strnjenega dela naselja.

5. Tožnik nadalje navaja, da je prvostopenjski organ njemu in drugim strankam z interesom predočil na vpogled DGD štev. 110/2020, november 2020, medtem ko spremembe in dopolnitve z dne 1. (op. sodišča: pravilno št. 1,) januar 2021, ni videl niti ni bil kakorkoli seznanjen, prav tako ni bil seznanjen niti s kakršnimikoli mnenji. Pri tem še dodaja, da je bil postopek nezakonit tudi iz razloga, ker sta prvostopenjski organ in tožena stranka ravnala pristransko, očitno zaradi zagotovitve usluge po „strankarski liniji“, pri čemer izpostavlja, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano v izredno kratkem času (manj kot 13 dni, čeprav organ običajno tudi za manj zahtevne akte potrebuje več kot 60 dni), da zapisnik ustne obravnave ni bil korektno sestavljen, in da je odločba v nekaterih delih obrazložitve nejasna in zavajajoča. 6. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi, podrejeno pa, da ga odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek pred drugim organom, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

7. Tožena stranka je dne 31. 8. 2021 predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Sodišče je, v skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), s prejetimi vlogami v tem upravnem sporu seznanilo stranko z interesom, investitorja A. A. Slednji je v vlogi z dne 1. 9. 2021 v celoti nasprotoval tožbenim navedbam in navedel, da je izdano gradbeno dovoljenje pravilno in zakonito, obenem pa je predlagal prednostno obravnavo.

9. Sodišče je s sklepom II U 241/2021-11 z dne 8. 9. 2021, ki je postal pravnomočen dne 28. 9. 2021, zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

10. Sodišče nadalje pojasnjuje, da je na podlagi drugega odstavka 13.a člena Zakona o sodiščih zadevo obravnavalo prednostno, saj je stranka z interesom v dopisih z dne 9. 11. 2021, 7. 6. 2022 in 28. 9. 2022 zaprosila za prednostno in čim prejšnjo obravnavo zadeve. Stranka z interesom je ob tem pojasnila, da je pripravljala gradbeno dovoljenje in projekt skladno z veljavnimi uredbami za obdobje, ki se konča dne 31. 12. 2022, v obdobju Skupne kmetijske politike 2023-2027 pa bodo veljavne nove uredbe, ki bodo določale nove oblike gradnje. Stranka z interesom je prav tako pojasnila, da je za razvoj njihovega kmetijskega gospodarstva možnost kandidiranja na javnem razpisu bistvenega pomena, kar pa bo možno le, če bo gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno.

**K točki I izreka:**

11. Tožba je utemeljena.

12. V obravnavani zadevi sodišče odloča o pravilnosti in zakonitosti postopka izdaje gradbenega dovoljenja, s katerim je upravni organ dovolil investitorju A. A. novogradnjo hleva za govedo - kapacitete 87 GVŽ in gnojišča, na zemljišču parc. št. 211, 212, 213, 215, vse k. o. ..., čemur tožeča stranka kot lastnik sosednjega zemljišča nasprotuje zaradi zatrjevanih vplivov na njegovo nepremičnino.

13. Iz upravnega spisa je razvidno, da je investitor A. A. dne 2. 12. 2020 pri Upravni enoti Murska Sobota po pooblaščencu C. C. vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, kateri je priložil projektno dokumentacijo - DGD št. 110/2020, november 2020, ki jo je izdelal B., s.p., s prilogami. Udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je, med drugim, priglasil tudi tožnik kot lastnik mejne nepremičnine. Dne 7. 1. 2021 je bila v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pred upravnim organom izvedena ustna obravnava, in sicer v dveh terminih (ob 9.00 in 10.30), pri čemer se je tožnik udeležil obravnave v drugem terminu in na zapisnik izjavil, da se ne strinja z lokacijo projekta. Iz zapisnika je tudi razvidno, da je uradna oseba navzočim strankam predložila na vpogled predloženo projektno dokumentacijo DGD št. 110/2020, november 202o, ki jo je izdelal B., s.p., ...

14. Po izvedeni ustni obravnavi, in sicer dne 11. 1. 2021 (kot je razvidno iz dohodne štampiljke upravnega organa na dokumentu), torej štiri dni kasneje, je investitor A. A. po pooblaščencu predložil novo oziroma dopolnjeno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, s priloženo projektno dokumentacijo št. 110/2020, spremembe in dopolnitve št. 1: januar 2021, ki jo je prav tako izdelal B., s.p., za katero tožnik izpostavlja, da mu ni bila predočena.

15. Iz listin upravnega spisa je tako razvidno, da je bil tožnik kot stranski udeleženec seznanjen le s prvotno dokumentacijo DGD št. 110/2020, november 2020, ki jo je izdelal B., s.p., kar je razvidno iz zapisnika ustne obravnave z dne 7. 1. 2021, prav tako pa je upravni organ spremenjeno dokumentacijo DGD št. 110/2020 št. 1, januar 2021, ki jo je izdelal B., s.p., prejel šele po ustni obravnavi, in sicer dne 11. 1. 2021, kar potrjuje navedbe tožnika, da mu ni bila predstavljena.

16. V skladu s tretjim odstavkom 42. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ), veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe, mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve v primeru, če se med postopkom dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja spremeni tako, da to lahko vpliva na izdana mnenja ali izjave stranskih udeležencev, s spremembo seznaniti mnenjedajalce ali stranske udeležence in po potrebi pridobiti njihova nova mnenja ali izjave v delu, v katerem se je projektna rešitev spremenila.

17. Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, v čem se projektna dokumentacija - DGD št. 110/2020, spremembe in dopolnitve št. 1: januar 2021 razlikuje od prvotne projektne dokumentacije - DGD št. 110/2020, november 2020, zaradi česar odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.

18. Iz odločbe prav tako ni razvidno, ali je pristojni upravni organ štel, da se dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni spremenila tako, da bi to lahko vplivalo na izdana mnenja ali izjave stranskih udeležencev, nedvomno pa jih s spremembo ni seznanil niti ni pridobil novih mnenj ali izjav stranskih udeležencev v delu, v katerem se je projektna dokumentacija spremenila. Upravna odločba mora biti namreč izdana v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, zato so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.1

19. Iz obrazložitve upravnega akta morajo biti torej v posledici izvedenega postopka navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli. Prav tako pa morajo biti te okoliščine navedene na način, da jih ob (morebitni) vložitvi pravnega sredstva lahko preveri tudi sodišče. 20. Sodišče nadalje ugotavlja, da iz zapisnika z dne 7. 1. 2021 ni razviden celoten potek ustne obravnave. Skladno z drugim odstavkom 76. člena ZUP mora zapisnik obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Le tako sestavljen zapisnik je lahko dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni (prvi odstavek 80. člena ZUP). Zgolj pavšalna navedba v zapisniku, da sta investitor in pooblaščenec navzočim dodatno obrazložila predvideno gradnjo ter podala odgovore na vprašanja strank, po oceni sodišča ne zadošča, saj iz takšnega zapisa ni razviden dejanski potek ustne obravnave. Iz takšnega zapisa namreč smiselno izhaja, da so se stranskim udeležencem v zvezi z nameravano gradnjo porajala določena vprašanja, pri čemer pa ni jasno, katere pomisleke so stranke izrazile. Posledično sodišče tudi ne more preizkusiti, ali je bila tožniku kot stranskemu udeležencu dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Pri tem sodišče še pripominja, da je za narok poleg časa značilen še kraj in skupno delovanje organa in strank.2 V skladu s četrtim odstavkom 102. člena ZUP se v zadevi opravi praviloma en narok, ki se lahko preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi (peti odstavek 102. člena ZUP). Zakon torej ne predvideva možnosti, da bi se v eni zadevi razpisovala dva ločena naroka za stranke, kot je bilo v obravnavanem primeru. V primeru, če organ zaradi velikega števila udeležencev ne bi imel dovolj velikega prostora za opravo naroka, pa se lahko narok opravi tudi zunaj poslopja organa.3

21. Na podlagi vsega navedenega tako sodišče ugotavlja, da je bila v predmetnem postopku storjena bistvena kršitev določb postopka, ki je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. Sodišče ob tem pojasnjuje, da tožniku ni ugodilo v delu tožbenega zahtevka, v katerem je predlagal ponovni postopek pred drugim organom, saj v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ko bi v zadevi odločal nepristojni organ (1. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), temveč je odločala stvarno in krajevno pristojna Upravna enota Murska Sobota.

22. Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju, ob upoštevanju četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ugotoviti, ali se je dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja spremenila tako, da je to lahko vplivalo na izdana mnenja ali izjave stranskih udeležencev, in o tem obvestila stranke postopka, nato pa bo lahko, ob upoštevanju razlogov, zaradi katerih tožnik oziroma stranski udeleženci nasprotujejo izdaji gradbenega dovoljenja, ponovno odločila, ali so podani vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.

23. Sodišče še pojasnjuje, da ni sledilo tožnikovemu predlogu, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in sámo odloči o stvari tako, da zavrne zahtevo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.4 Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki pa jih tožnik ne zatrjuje niti v obravnavani zadevi niso izkazani.

24. Sodišče je na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi storjenih absolutnih bistvenih kršitev postopka ugoditi in izpodbijano gradbeno dovoljenje odpraviti.

**K točki II izreka:**

25. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki. Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

26. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10. 11. 2004. 2 Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. Polonca Kovač in Erik Kerševan, 1. knjiga, 1. do 124. člen, Uradni list, Ljubljana 2020, str. 623. 3 ibid., str. 629. 4 prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.