Jedro

Obveznost zavarovanja družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezana izključno le na pravni položaj in s tem status, ne pa na obseg njihovih prihodkov niti na dohodek družbe.

Za obveznost vključitve oziroma vključenosti v obvezno zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja je pravno irelevanten vpis začetka postopka izbrisa družbe brez likvidacije. Obvezno zavarovanje nastane ex lege, torej na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (2. odstavek 6. člena ZPIZ-2). Traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega pravnega razmerja. Lastnost zavarovanca na obravnavanem temelju na podlagi jasnega določila 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 13. 12. 2016 in št. ... z dne 22. 9. 2016 ter ugotovitev, da tožnica nima lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 1. 4. 2016 dalje za poln delovni čas. Sklenilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V upravnem postopku ni bila zaslišana, zato ji ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku. Družbenica in poslovodja družbe A. d. o. o. ni po svoji krivdi, temveč zaradi trajajočega postopka, ki ji onemogoča, da se iz registra izbriše ali prenese svoj delež na sina, ki je dejanski družbenik in zastopnik družbe. Vpisan je začetek postopka izbrisa družbe brez likvidacije, vendar postopek predolgo traja. Ker ni bil končan v 30 dneh, je Republika Slovenija kršila svoje obveznosti in ji povzročila škodo. Zaslišati je potrebno B.B., ki bo izpovedal, da se je želela razrešiti kot direktorica, vendar ji je AJPES to onemogočil zaradi vpisa zaznambe izbrisa, do katerega pa ni prišlo. Sodišče prve stopnje bi moralo v zvezi s trajanjem postopka opraviti poizvedbe pri AJPES. Sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Družba A. d. o. o. ni aktivna družba, ne opravlja dejavnosti, zaradi neporavnanih obveznosti pa izstop iz družbe ni mogoč. Družbo je od sina prevzela samo formalno, saj se nikoli ni ukvarjala s podjetništvom. Prilaga izpiske iz izkaza poslovnega izida za leti 2014 in 2015, da družba ni imela prihodka. Enako stanje je podano tudi v letu 2016. Dejstvo vpisa začetka postopka izbrisa družbe brez likvidacije sploh ni bilo upoštevano. Izbris družbe je predhodno vprašanje, zato bi bilo potrebno najprej dokončati postopek izbrisa in šele na to odločiti v tem sporu. Po sodni praksi so vpisi v sodni register deklaratorni. Priglaša stroške pritožbe in predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

V postopku ni prišlo do procesih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Tožnici možnost sodelovanja v postopku ni bila odvzeta niti v sodnem niti predsodnem postopku.

5. Zaradi zavrnitve predlaganih dokazov z zaslišanje priče in poizvedbami pri AJPES v obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve določb postopka in posledično ne do nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Takšna kršitev bi sicer lahko predstavljala kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar je navedene dokazne predloge sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, kar je v izpodbijani sodbi tudi obrazložilo.2 Za to je imelo sprejemljive in ustavno dopustne razloge.

Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni neomejena. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru dejansko stanje dovolj razčiščeno z izvedenimi dokazi. Sicer pa je izvedba predlaganih dokazov za odločitev v tej zadevi iz razlogov, ki bodo obrazloženi v nadaljevanju te sodbe, tudi nerelevantna.

6. Pravica do izjave tožnici ni bila kršena niti v predsodnem upravnem postopku. Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)3 organu sicer nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Organu nalaga dolžnost, da da stranki pred izdajo odločbe možnost, da se seznani z rezultatom ugotovitvenega postopka in se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo ter ji s tem da možnost zavarovati svoje pravice. Vendar je bila tožnici v obravnavanem predsodnem postopku ta možnost nedvomno dana. Toženec jo je pred izdajo izpodbijanih odločb z dopisom z dne 9. 8. 2016 obvestil o obveznosti vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in jo pozval, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih oziroma predloži dokazila.

7. V tej zadevi se spor nanaša na ugotovitev lastnosti zavarovanca. Gre za presojo pravilnosti in zakonitosti po uradni dolžnosti izdanih posamičnih upravnih aktov o vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju lastništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 dalje.

Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje in pred njim že toženca, tožnica od 22. 3. 2000 dalje ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, čeprav je v poslovni oziroma sodni register vpisana kot družbenica in poslovodja zasebne družbe A. d. o. o. od 3. 6. 2009 dalje. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino odločilno, čeprav je bil v registru vpisan začetek postopka izbrisa družbe brez likvidacije.

8. Postopek vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ureja Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)4. Po 75. členu ZMEPIZ-1 ima lastnost zavarovanca po tem zakonu vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je prijavljena v obvezno zavarovanje. Lastnost zavarovanca pridobi z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je bila zanjo vložena prijava v zavarovanje (76. člen ZMEPIZ-1). Po 1. točki 80. člena ZMEPIZ-1 se lastnost zavarovanca ugotavlja, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. Vzpostavi se z dnem nastanka pravnega razmerja, vendar največ za pet let pred izdajo odločbe (4. odstavek 81. člena ZMEPIZ). Za pridobitev lastnosti zavarovanca je torej potrebna prijava v zavarovanje, oziroma ob izostanku prijave v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje izdaja ustreznega posamičnega upravnega akta po uradni dolžnosti, s katerim se nadomesti opustitvena dolžnost z zakonom zavezane osebe.

9. Krog oseb, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)5. Skladno s 16. členom ZPIZ-2 se med drugim obvezno zavarujejo osebe, ki so družbeniki gospodarskih družb, ki so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Po 3. odstavku 22. člena ZPIZ-2 za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe, obvezno zavarovanje traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra. Kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, imajo družbeniki, ki so sočasno poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi, lastnost zavarovanca od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra.

10. Obveznost zavarovanja družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezana izključno le na pravni položaj in s tem status, ne pa obseg njihovih prihodkov niti na dohodek družbe. Pritožbene navedbe, da tožnica dejansko ni opravljala poslovodne funkcije, da gospodarska družba, katere lastnik in poslovodja je bila ni poslovala in da ni imela prihodkov, so zato pravno povsem irelevantne.

11. Za obveznost vključitve oziroma vključenosti v obvezno zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja je nadalje pravno irelevanten tudi vpis začetka postopka izbrisa družbe brez likvidacije. Obvezno zavarovanje nastane ex lege, torej na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (2. odstavek 6. člena ZPIZ-2). Traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega pravnega razmerja. Lastnost zavarovanca na obravnavanem temelju na podlagi jasnega določila 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra.

Čeprav se začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi 434. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)6 vpiše v sodni register, pa s samim začetkom tega postopka po sodni praksi7 še ne nastanejo nobene pravne posledice. Te nastopijo šele po tem, ko sodišče odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra oziroma ugotovi obstoj izbrisnega razloga. Šele izbris družbe iz sodnega registra ima ob učinku javne objave tega dejstva tudi konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe. Iz tega razloga pritožbene navedbe v zvezi s postopkom izbrisa družbe brez likvidacije ne morejo biti pravno upoštevne.

12. Ker torej tožnica od 22. 3. 2000 dalje kot uživalka nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in je hkrati v poslovni oziroma sodni register vpisana kot družbenica in poslovodja zasebne družbe A. d. o. o. od 3. 6. 2009 dalje, je imel toženec vso dejansko in pravno podlago, da jo je vključil v obvezno zavarovanje, čeprav je bil v registru vpisan začetek postopka izbrisa družbe brez likvidacije.

13. Na podlagi vsega predhodno obrazloženega je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

14. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo na temelju165. v zvezi s 154. členom ZPP potrebno odločiti še, da tožnica stroške pritožbe krije sama. V zvezi s predlogom za oprostitev sodnih taks pa je potrebno pojasniti, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnega zavarovanja po 71. členu ZDSS-1 sodne takse sploh ne plačujejo.

1 Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 13/2014 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 7 Na primer I Cp 3656/2010, III Ip 3705/2012.