Jedro

Tožnica pravilno poudarja, da ocene o njenem 10 % uspehu ni mogoče preizkusiti, saj sodna odločba v tej smeri nima nobenih razlogov. Ker je podana zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, je izpodbijano stroškovno odločbo potrebno razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, stroškovni izrek sodbe (IV. točka izreka) se razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo: - drugostopenjske odločbe zdravstvene komisije št. ... z dne 21. 1. 2015, št. ... z dne 1. 6. 2015, št. ... z dne 1. 6. 2015 in št. ... z dne 29. 7. 2015; - prvostopenjske odločbe imenovanega zdravnika št. ... z dne 6. 1. 2015, št. ... z dne 12. 5. 2015 in št. ... z dne 19. 5. 2015, vse v delu, da tožničina začasna nezmožnost za delo po izteku 30 dni začasne nezmožnosti za delo, za kar je pristojen izbrani osebni zdravnik, ni utemeljena in - odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 20. 7. 2015 v delu, da je tožnica od 24. 7. 2015 dalje zmožna za delo (I. točka izreka) ter ugotovilo, da je bila tožnica od 11. 1. 2015 do 26. 1. 2015, 28. 1. 2015, od 30. 1. 2015 do 8. 3. 2015, od 7. 4. 2015 do 14. 4. 2015, od 16. 5. 2015 do 19. 5. 2015, od 21. 5. 2015 do 16. 6. 2015 in od 24. 7. 2015 do 13. 9. 2015 zaradi bolezni zmožna za delo v krajšem delovnem času 4 ure dnevno (II. točka izreka).

Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe: - imenovanega zdravnika št. ... z dne 6. 1. 2015, št. ... z dne 12. 5. 2015 in št. ... z dne 19. 5. 2015 v delu, da je začasna zadržanost od dela do 30 dni v pristojnosti izbranega osebnega zdravnika; - zdravstvene komisije št. ... z dne 9. 11. 2015, št. ... z dne 1. 12. 2015, št. ... z dne 14. 12. 2015, št. ... z dne 18. 12. 2015, št. ... z dne 8. 1. 2016, št. ... z dne 15. 3. 2016, št. ... z dne 5. 4. 2016, št. ... z dne 11. 4. 2016, št. ... z dne 23. 5. 2016, št. ... z dne 25. 5. 2016, št. ... z dne 25. 5. 2016, št. ... z dne 27. 6. 2016 in št. ... z dne 15. 7. 2016, odločba direkcije št. ... z dne 22. 3. 2016 ter odločbe imenovanega zdravnika št. ... z dne 9. 10. 2015, št. ... z dne 11. 11. 2015, št. ... z dne 26. 11. 2015, št. ... z dne 1. 12. 2015, št. ... z dne 21. 12. 2015, št. ... z dne 17. 2. 2016, št. ... z dne 19. 1. 2016, št. ... z dne 9. 3. 2016, št. ... z dne 22. 3. 2016, št. ... z dne 8. 4. 2016, št. ... z dne 5. 5. 2016, št. ... z dne 21. 4. 2016, št. ... z dne 30. 5. 2016 in št. ... z dne 14. 6. 2016 ter ugotovitev, - da je bila tožnica od 11. 1. 2015 do 26. 1. 2015, 28. 1. 2015, od 30. 1. 2015 do 8. 3. 2015, od 7. 4. 2015 do 14. 4. 2015, od 16. 5. 2015 do 19. 5. 2015, od 21. 5. 2015 do 16. 6. 2015 in od 24. 7. 2015 do 13. 9. 2015 začasno nezmožna za delo tudi za preostale 4 ure dnevno in - da je bil vzrok začasne nezmožnosti za delo od 11. 1. 2015 do 26. 1. 2015, 28. 1. 2015, od 30. 1. 2015 do 8. 3. 2015, od 7. 4. 2015 do 14. 4. 2015, od 16. 5. 2015 do 19. 5. 2015, od 21. 5. 2015 do 16. 6. 2015 in od 24. 7. 2015 do 13. 9. 2015 poškodba pri delu (III. točka izreka).

Toženo stranko je zavezalo, da tožnici v 15 dneh plača 133,66 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Stroškovni del sodbe (IV. točko izreka) izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se ji dosodi še zavrnjen del stroškov do zneska 1.334,71 EUR. Priglaša stroške pritožbe.

Uveljavlja bistveno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker le 10 % dosojenih stroškov ni obrazloženo. S sodbo je v pretežnem delu ugodeno tožbenemu zahtevku kljub temu, da je stalež priznan za 4 in ne 8 ur dnevno, ter da je razlog bolezen oz. poškodba izven dela ne pa poškodba pri delu. S tožbenim zahtevkom o nezmožnosti za delo je praktično uspela v celoti, zato bi sodišče pri odmeri stroškov moralo biti življenjsko. Odmera je izrazito krivična. Je v nasprotju s sodno prakso slovenskih sodišč ter ESČP v zadevi Klauz proti Hrvaški št. 28963/10 z dne 18. julija 2013, povzeti v PP, št. 34 z dne 5. 9. 2013. Tožena stranka je na meji kverulantstva in je dala povod za spor. Sklicuje se na 34. člen Ustave RS o pravici do osebnega dostojanstva, saj je kot vsak zavarovanec oz. poškodovanec upravičena, da v sporu svobodno vrednoti svoje zdravstveno stanje zaradi katerega trpi, sodišče pa je ne sme sankcionirati ali prisiljevati na podcenjevanje lastnih zdravstvenih težav.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po združitvi 17 odprtih zadev z istovrstno dejansko in enako pravno podlago v enotno obravnavanje, je sodišče z neizpodbijanim, že pravnomočnim delom sodbe odpravilo nekaj odločb tožene stranke in ugotovilo, da je bila tožnica od 11. 1. 2015 do vključno 13. 9. 2015 s presledki začasno nezmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno zaradi bolezni, v preostalem pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Hkrati je sklenilo, da je zaradi 10 % uspeha tožena stranka dolžna tožnici povrniti 133,66 EUR stroškov postopka.

Sodišče je sicer natančno utemeljilo dejanske in pravne razloge za priznane točke po posameznih postavkah relevantne tarifne številke Odvetniške tarife1 (OT) za storitve odvetnika, materialne stroške, potne stroške ter DDV. Priznalo je 1.336,60 EUR, od tega zneska pa dosodilo 10 % oz. 133,66 EUR, ker je ocenilo, da je tožnica s tožbenim zahtevkom uspela v takšnem obsegu (19. točka obrazložitve).

5. Vendar pa tožnica pravilno poudarja, da ocene o njenem 10 % uspehu ni mogoče preizkusiti, saj sodna odločba v tej smeri nima nobenih razlogov. Ker je podana zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), je izpodbijano stroškovno odločbo potrebno razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. Glede na to, da pritožba priznanih točk po posameznih postavkah sploh ne prereka, bo sodišče v ponovljenem odločanju ponovno ocenilo le uspeh tožnice v sporu o glavni stvari in oceno obrazložilo tako, da jo bo mogoče preizkusiti. Opredelilo se bo zlasti do tožničinih navedb, da je z zahtevkom na odpravo upravnih odločb in ugotovitev nezmožnosti za delo v spornem obdobju praktično uspela v celoti kljub temu, da le za skrajšani delovni čas in drugačen vzrok, kot ga je vtoževala. Pri vrednotenju deleža uspeha bo izhajalo iz 2. odst. 154. člena ZPP, po katerem glede na dosežen uspeh in vse okoliščine posamičnega primera lahko naloži eni stranki, da povrne nasprotni stranki ustrezen del stroškov, ali pa iz 3. odst. istega člena ZPP, po katerem lahko dosodi tudi celotne stroške, če stranka ni uspela s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Delež tožničinega uspeha bo utemeljilo v dejanskem in pravnem pogledu in po potrebi tudi v povezavi s stališčem Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi, na katero se sklicuje tožnica.

7. Zaradi obrazloženega je v skladu s 3. odst. 365. člena ZPP potrebno stroškovni izrek prvostopenjske sodbe razveljaviti in odločiti, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa. Ob uporabi 165. člena ZPP je sodišče hkrati sklenilo, da je odločanje o priglašenih stroških pritožbe pridržano za končno stroškovno odločbo, ki jo bo sprejelo sodišče prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 2/2015. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.