Jedro

Ureditev meje po pravični oceni.

Izrek

Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu, kjer je določena meja v točkah B, C, D, E, razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba predlagateljic se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom določilo mejo med parcelama številka 1177/3, k.o. V., ki je v solasti predlagateljic ter parc. št. 1176/4 in 1176/5, obe k.o. V., v lasti nasprotnega udeleženca in določilo, da ta poteka od obstoječega mejnika v točki A, ki stoji na tromeji parc. štev. 1176/4, 1177/3 in 1177/1, vse k.o. V. v smeri proti severozahodu v razdalji 15,38 metrov do mejnika v točki B od točke B pa poteka meja v približni smeri proti severozahodu v razdalji 0,70 metra do mejnika v točki C, nato pa v smeri proti severozahodu v razdalji 16,73 metra do mejnika v točki D, od točke D poteka meja v smeri proti jugozahodu v razdalji 0,51 metrov do mejnika v točki E, od tod pa proti severozahodu v razdalji 9,35 metra do mejnika v točki F. Od točke F poteka meja proti severozahodu v razdalji 10,06 metra do obstoječega mejnika v točki G, ki stoji na tromeji parcel 1176/5, 1177/3 in 1328/1, vse k.o. V., vse razvidno iz skice sodnega izvedenca V. P. z dne 24.6.2009, ki je sestavni del izreka sklepa. Odločilo je tudi, da bo o stroških postopka sodišče odločilo s posebnim sklepom.

Zoper sklep so se pritožili predlagateljici in nasprotni udeleženec. Predlagateljici se pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi v 1. točki izreka in zadevo vrne v novo odločanje pred drugim sodnikom. Bistvene kršitve določb postopka: med tekom postopka za sodno določitev meje je nasprotni udeleženec samoiniciativno pri GU vložil zahtevo za ureditev meje. D. G.. oziroma geodet S. Č. je določil mejo in izdelal elaborat. S tako določeno mejo se pritožnici nista strinjali, GU pa je tako določeno mejo zavrglo. V zadevi določeni sodni izvedenec V. Z. je ugotovil bistvena odstopanja od tiste, ki jo je ugotovil G.. Po predlogu nasprotnega udeleženca je sodišče izvedenca Z. izločilo, pred tem pa ga kljub zahtevi ni zaslišalo. Iz postopka je bil izločen tudi izvedenec B. D.. Sodišče je postavilo novega izvedenca V. P.. Izločitev tega sta zahtevali pritožnici, o tem pa prvo sodišče sploh ni odločalo.

Zmotna uporaba materialnega prava: Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo pri določanju meje med točkama E in G. Meje ni določilo po pravični oceni pač pa enostransko in v celoti v korist nasprotnega udeleženca. Mejo je določilo po deblih grmičevja, kljub dejstvu, da so vse stranke izpovedale, da je bilo grmičevje posajeno na parceli predlagateljic in ne na meji. Nasprotni udeleženec je povedal, da sta tedaj, ko je bilo grmovje še majhno, predlagateljici kosili okrog grmovja. Sodišče se ni opredelilo do izjave F. S., ki je sodeloval pri postavljanju robnikov in so te postavili 0,45 metra od meje predlagateljic. Določena meja bistveno ne odstopa od katastrske meje tudi v točki F. Razlogi sodišča so sami s seboj v nasprotju. Kriteriju pravične ocene ne ustreza določena meja med E in G. Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti in se ne da preizkusiti. Posledično je izrek sklepa nejasen in nerazumljiv, kar je kršitev pravil pravdnega postopka.

Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v delu, ki se nanaša na določitev meje med točkama B, C, D, E in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da meja od točke B poteka po katastrski meji označeni v skici izvedenca P. z dne 24.6.2009 v ravni vrsti do točke E ali da v tem delu sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Sklepa v delu kjer rastejo ciprese in je sodišče odločilo, da je „preostali sporni prostor“ razdelilo po pravični oceni, ni mogoče preizkusiti. Sodišče ne bi smelo deliti spornega prostora, ampak bi moralo določiti mejo. Ciprese, po sredini teh je sodišče določilo mejo, je posadil pritožnik v letu 1984 po ravni liniji od točke C do D. Istočasno je obnovil robnik od B do E. Ciprese je umaknil 0,5 metra v svoje zemljišče. Kot je povedal pritožnik, zaslišan kot stranka (10.11.2008), oče predlagateljic na to ni imel pripomb, spori pa so se začeli šele v letu 1997 po njegovi smrti. Po katerikoli metodi določitve meje bi moralo sodišče priti do istega zaključka, da meja v spornem delu poteka v ravni črti od B do E. Dejansko posest meje dokazuje zunanji robnik hkrati pa poteka tudi notranji robnik na dovozni poti (vozni robnik). Zgolj dejstvo, da ciprese ne zahtevajo vzdrževanja ne more biti podlaga za ugotovitev sodišča, da na njih ni nihče izvrševal posesti. Dejansko posest nad cipresami in zemljiščem je imel pritožnik in to vse do betonskega robnika. Sodišče je v izpodbijanem delu ugotovilo mejo v nasprotju z vsebino močnejše pravice in listinami v spisu. Sodišče bi moralo v tem delu določiti mejo na podlagi zadnje mirne posesti, ki je identična katastrski meji in jo označuje betonski robnik. Sodišče je spregledalo, da podzemni vodni zbiralnik (zgradil ga je oče pritožnika) seže daleč preko katastrske meje oziroma robnika. Že na prvi pogled je očitno, da je potek meje v izpodbijanem delu nenaraven. Ves čas v preteklosti je meja potekala v ravni liniji. V praksi je uveljavljeno stališče, da morajo meje, če se le da, potekati v ravnih linijah (Zakon o evidentiranju nepremičnin in v zvezi s tem Pravilnik o urejanju mej).

Pritožba predlagateljic ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa je utemeljena.

Pritožba predlagateljic očita sodišču, da je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je odločalo o izvedencih. Sprva določeni izvedenec V. Z. je izdelal mnenje vendar je nasprotni udeleženec na to mnenje podal številne pripombe (mnenje naj bi bilo nestrokovno in opredeljeno na napačnih predpostavkah). Sodišče je pripombe posredovalo izvedencu Z., ki je sodišču sporočil, da se strinja, da se ga razreši. Sodišče je določilo novega izvedenca V. P. (sklep o razrešitvi in imenovanju novega izvedenca z dne 25.8.2008). Takšna odločitev sodišča temelji na določilu 4. odstavka 244. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP. Predlagateljici sta predlagali izločitev izvedenca P. pri tem pa nista navedli ustreznega razloga za izločitev. Izvedenec se lahko izloči iz istih razlogov, iz katerih je mogoče izločiti sodnika ali sodnika porotnika (247. člen ZPP). Predlagateljici očitata izvedencu P. nestrokovnost, to pa ni izločitveni razlog. Po povedanem ni dvoma, da prvo sodišče ni bistveno kršilo pravdnega postopka.

Sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni, če meje ni bilo mogoče urediti na podlagi močnejše pravice in tudi ne po zadnji mirni posesti. Pravična ocena je pravni standard, praviloma pa pomeni razdelitev spornega mejnega prostora. Od tega pa obstajajo izjeme na primer, da bi drugačno razdelitev narekovale posebne okoliščine, kot so konfiguracija terena, različne kulture, dejstvo, da se na spornem prostoru nahajajo objekti in podobno.

K pritožbi predlagateljic: Predlagateljici se pritožujeta zoper odločitev prvega sodišča, ki je določilo mejo od točke E do G po pravični oceni tako, da poteka po steblih grmičevja. Tako določena meja poteka praktično v ravni liniji in se v večjem delu ujema s katastrsko mejo in ne drži navedba v pritožbi, da v točki F bistveno odstopa od katastrske meje. Slediti je prvemu sodišču, ki je pri določitvi meje upoštevalo in ni bilo sporno, da so grmičevje posadili pravni predniki predlagateljic, ki so nasajeno grmičevje tudi urejali. Grmičevje, ki je bilo nasajeno v 80 letih, se je v letih razraslo tudi v zemljišče nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so z leti predlagateljice urejale – obrezovale grmičevje s svoje strani, nasprotni udeleženec pa s svoje strani. Prvo sodišče ni moglo ugotoviti oziroma strankam, ne eni ne drugi ni uspelo dokazati mirne posesti meje od točke E do G, zato jo je določilo po pravični oceni. Pritožbeno sodišče tako določeno mejo sprejema. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče celotni sporni prostor dodelilo nasprotnemu udeležencu. Določena meja od točke G proti točki H se kar nekaj metrov ujema s katastrsko mejo in mejo, ki sta jo zatrjevali predlagateljici, v točki D pa je pomaknjena 0,51 metrov južneje (v parcelo predlagateljic) od meje, ki sta jo zatrjevali predlagateljici. Na celi dolžini meje od točke E do G pa določena meja močno odstopa od meje, ki jo je zatrjeval nasprotni udeleženec (pri točki G 0,60 metrov, pri točki E pa okrog 1 metra). Po povedanem pritožbene navedbe predlagateljic niso utemeljene, zato pritožbeno sodišče tako določeni meji pritrjuje.

K pritožbi nasprotnega udeleženca: Prvo sodišče je po pravični oceni določilo tudi mejo v točkah B, C, D, E, to je del meje, kjer rastejo ciprese. Mejo je določilo po sredini debel vseh cipres. Slediti je pritožbi nasprotnega udeleženca, ki ne sprejema obrazložitve prvega sodišča, da dejstvo, da so ciprese drevesa, ki ne zahtevajo vzdrževanja in se jih celo ne sme obrezovati, pomeni, da na njih nihče ne izvršuje posesti. Pritožba opozarja in ni nepomembno, da so stranke in priče izpovedale, da je ciprese posadil pravni prednik nasprotnega udeleženca. Na južni strani cipres, torej na strani proti parceli predlagateljic pa je postavil tudi betonski robnik, ki poteka po katastrski meji. Del meje, ki jo je določilo sodišče v točki C pa je določen preko črte (meje), ki so jo zatrjevale predlagateljice, in ne drži tako kot je zapisalo prvo sodišče, da se tako določena meja povsem ujema tudi z mejno linijo, ki sta jo pokazali predlagateljici. Sodišče je določeno mejo v točkah od B do E razveljavilo in jo vrača prvemu sodišču v novo odločanje. V novem odločanju pa bo moralo sodišče, če bo štelo, da je potrebno določiti mejo v tem delu po pravični oceni, še enkrat pretehtati vse okoliščine primera vključno s stanjem v naravi, obenem pa upoštevati tudi celoten potek meje in označbo v naravi ter o zadevi ponovno odločiti.