Jedro

Trditve pritožnika, da za sklenitev prodajne pogodbe ni pomembno vprašanje, kateri davek bi bil dolžan plačati in da bi to potem on sam reševal z davčnimi organi, ne držijo, saj je bilo plačilo davka del razpisnih pogojev in s tem tudi vsebine pogodbe, in bi v primeru, da bi kupec plačal le kupnino, ki jo je dosegel na dražbi, plačilo davka obremenilo stečajno maso.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom podalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 25. 10. 2019, katere predmet je prodaja ID znak: katastrska občina 0000 X parcela 1 (ID ...) do celote in nepremičnine ID znak: katastrska občina 0000 X parcela 2 (ID ...) do celote, za ceno v višini 249.240,51 EUR.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil upnik zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitve pravil stečajnega postopka ter predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sodišče ne poda soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj A. A. s. p. in predlagal, da jo višje sodišče zavrže, ker ni podana procesna legitimacija, podrejeno pa, da jo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je podalo soglasje za sklenitev prodajne pogodbe na podlagi predloga upravitelja v skladu s 1. točko tretjega odstavka 341. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Predlogu je upravitelj priložil besedilo pogodbe in zapisnik javne dražbe. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 18. 1. 2018 in je upravitelj prodajno pogodbo sklenil z dražiteljem, ki je na dražbi uspel (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP). Vsebina pogodbe, ki jo je sklenil upravitelj, je tudi v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP.

6. Pritožnik navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna zato, ker je bilo ravnanje upravitelja nezakonito, saj je upnik, ki je svojo terjatev pridobil od upnika E. d. d. (s tem odpade očitek upravitelja, da upnik ni pridobil procesne legitimacije za vložitev te pritožbe), na osmi javni dražbi, katere se je kot edini dražitelj udeležil, plačal 20.000,00 EUR varščine in kot edini dražitelj ponudil izklicno ceno v višini 276.933,20 EUR ter tako uspel na dražbi. Glede na navedeno bi moral upravitelj z njim skleniti prodajno pogodbo, česar pa upravitelj ni želel storiti in naj bi se izgovarjal, da ni jasno, ali mora pritožnik kupiti nepremično z DDV ali pa si kot tuja pravna oseba lahko DDV odbije. Po mnenju pritožnika to za sklenitev prodajne pogodbe ni pomembno. Pritožnik trdi, da ni vedel, da je upravitelj 8. javno dražbo preložil in ker pritožniku tega ni obrazložil, se je slednji ni udeležil in je upravitelj zadržal vplačano varščino 20.000,00 EUR in razpisal novo 9. javno dražbo.

7. Takšne navedbe pritožnika ne držijo, saj iz zapisnika 8. javne dražbe z dne 19. 7. 2019 (p.d. 120) izhaja, da je upravitelj pritožniku - dražitelju pojasnil davčne vidike obdavčitve predmeta dražbe. Stečajni upravitelj in dražitelj sta se dogovorila, da se dražba zaradi nerazjasnjenih davčnih vidikov transakcije prestavi na 21. 8. 2019 ob 10.00 uri, ko se bo izvedla pod pogoji iz razpisa z dne 13. 6. 2019, že vplačana varščino pa velja tudi za varščino vplačano za dražbo razpisano za dne 21. 8. 2019. Ugovora proti dražbenemu postopku ni bilo. Ta zapisnik je podpisal tudi dražitelj. Ne drži torej, da pritožnik ni vedel, da je bila 8. dražba prestavljena na 21. 8. 2019. 8. Iz izrednega poročila upravitelja z dne 23. 8. 2019 (p. d. 122) izhaja, da se prestavljene 8. javne dražbe pritožnik kot kupec ni udeležil, zato je upravitelj v skladu z razpisnimi pogoji dražbe položeno varščino obdržal in na podlagi tega upravičeno razpisal 9. javno dražbo, na katero sta se prijavila dva kupca in sicer kupec strehe M. d. o. o. in pritožnik, ki pa je po navedbah upravitelja varščino za 9. javno dražbo položil prepozno in zato ni smel dražiti. Zaradi tega je bila nepremičnina podana drugemu kupcu.

9. Pritožbeno sodišče pritožniku odgovarja, da je bilo ravnanje upravitelja pravilno. Njegove navedbe, da je bila dražba preložena nezakonito, ne držijo. Prav tako ne drži, da je upravitelju sporočil, ali bo od kupljene nepremičnine plačal davek po sistemu DDV ali po sistemu davka na prodajo nepremičnin s popravkom odbitka DDV. Jasno pa je, da je davščine potrebno plačati. Iz korespondence med upraviteljem in pritožnikom (priloga k p.d. 137) namreč izhaja, da je pritožnik upravitelju dne 1. 8. 2019 javil davčno številko, ki jo je dobil v Sloveniji. Ni pa predložil potrdil, da izpolnjuje pogoje za zavezanca za DDV. Nakar mu je upravitelj poslal predlog prodajne pogodbe, kjer je v točkah 2.3. do 2.5. navedel, da je kupec dolžan plačati 2 % davka na promet nepremičnin in popravek odbitka DDV, ki je na dan 2. 8. 2019 znašal 42.617,48 EUR. V točki 4.4 je bilo navedeno še, da je kupec - pritožnik dolžan plačati stroške sestave pogodbe v znesku 1.390,80 EUR. Takšni so bili tudi pogoji, pod katerimi je bila razpisana dražba (PD 117). Iz točke 2. razpisnih pogojev za 8. javno dražbo z dne 13. 6. 2019 namreč izhaja, da poleg kupnine kupec plača tudi popravek odbitka davka na dodano vrednost,1 javne dajatve, stroške sestave prodajne pogodbe in druge morebitne stroške prodaje, ki so v zvezi s prodanim premoženjem in stroške prenosa oziroma izročitve predmeta prodaje. Strošek sestave prodajne pogodbe se obračuna v skladu z Odvetniško tarifo.

10. Pritožnik je dne 2. 8. 2019 upravitelju po elektronski pošti odgovoril (priloga k p.d. 137), da sta točki predloga prodajne pogodbe glede plačila davka na promet nepremičnin in popravek odbitka DDV ter stroški sestave pogodbe zanj nesprejemljive. Upravitelj mu je dne 13. 8. 2019 po elektronski pošti (priloga p.d. 137) pojasnil, da ne more kupiti nepremičnine pod pogoji, ki veljajo za zavezance za DDV, ker pritožnik ni identificiran za potrebe DDV, pač pa ima običajno davčno številko. Prav tako je bil sistem plačila davka in stroškov sestave pogodbe del razpisnih pogojev dražbe. Ker pritožnik upravitelju niti na preloženi 8. javni dražbi dne 21. 8. 2019 ni jasno sporočil (in tega niti ne zatrjuje), saj nanjo ni pristopil, ali naj v osnutek pogodbe, ki mu ga je predhodno posredoval upravitelj, ali bo nepremičnino kupil v sistemu DDV ali z javnimi dajatvami in popravkom odbitka davka na dodano vrednost ter stroški sestave pogodbe (ti dve določbi prodajne pogodbe je celo izrecno zavrnil), je s tem odklonil sklenitev kupoprodajne pogodbe in je upravitelj pravilno razpisal deveto javno dražbo ter zadržal vplačano varščino kot pogodbeno kazen za ne sklenitev pogodbe.

11. Določba sedmega odstavka 334. člena ZFPPIPP glede sklenitve pogodbe namreč določa, da mora upravitelj pripraviti besedilo pogodbe, ki ga podpišeta upravitelj in dražitelj, ki je na dražbi uspel, v prostorih stečajnega dolžnika ob času iz šestega odstavka tega člena, če se ne dogovorita za drugo mesto podpisa pogodbe. Če dražitelj, ki je uspel na dražbi, ob času iz šestega odstavka tega člena ne podpiše pogodbe, mora stečajnemu dolžniku plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti skleniti prodajno pogodbo v znesku, ki je enak znesku varščine (osmi odstavek 334. člena ZFPPIPP). V primeru iz osmega odstavka tega člena plačilo varščine velja za plačilo pogodbene kazni in stečajni dolžnik obdrži plačani znesek varščine (deveti odstavek 334. člena ZFPPIPP).

12. Prav tako ne drži, da je upravitelj oškodoval stečajno maso, ker je bila sklenjena kupoprodajna pogodba za nižjo kupnino (za 249.240,51 EUR in ne za 276.933,90 EUR), saj je upravitelj pravilno odgovoril, da se je v tem času stečajna masa povečala in sicer je upravitelj obdržal varščino, poleg tega je pridobil sredstva iz naslova uporabnin za to obdobje v višini 19.520,00 EUR.

13. Dejstvo je, da je pritožnik hotel kupiti nepremičnino po ceni, kot jo je navedel na 8. javni državi, vendar brez ostalih stroškov (stroškov sklenitve pogodbe in davka na promet nepremičnin s popravkom odbitka DDV, ki je na dan 2. 8. 2019 znašal 42.617,48 EUR), kar izhaja tudi zadnje povedi tretjega odstavka 3. strani pritožbe, ko pritožnik navede, da je želel kupiti nepremičnino po ceni, ki jo je ponudil na javni dražbi. Kupiti jo je torej hotel po neto ceni (njegove trditve, da jo je želel kupiti po sistemu zavezanca za DDV ostanejo na ravni pavšalnosti, saj ne izkaže, niti ne poda trditev, da je izpolnjeval pogoje za nakup nepremičnine po tem pogoju), kar bi dejansko pomenilo nižjo vrednost, kot je bila plačana na 9. javni dražbi) in ni bil pripravljen plačati dodatnih davščin, kar je upoštevaje v točki 9. te odločbe navedene razpisne pogoje javne dražbe upravitelj pravilno štel za zavrnitev kupoprodajne pogodbe. Stališče pritožnika, da za sklenitev prodajne pogodbe ni pomembno vprašanje, kateri davek bi bil dolžan plačati in da bi to potem on sam reševal z davčnimi organi, ne drži, saj kot je že bilo rečeno, je bilo plačilo davka del razpisnih pogojev in s tem tudi vsebine pogodbe, saj bi v primeru, da bi kupec plačal le kupnino, ki jo je dosegel na dražbi (kot to trdi pritožnik), plačilo davka obremenilo stečajno maso in bi bili oškodovani upniki.

14. Pritožnikove navedbe, da upravitelj z njim ni želel skleniti prodajne pogodbe, pa ostanejo na ravni pavšalnosti, zato pritožbeno sodišče na njih na more odgovarjati. Glede na medsebojno korespondenco (priloga p. d. 137) in preložitev 8. javne države, da bi kupec zase lahko uredil bolj ugoden davčni sistem, kažejo ravno obratno. Razvidno namreč je, da se je upravitelj trudil, da bi pritožnik predmet dražbe lahko kupil pod pogoji, ki bi bili zanj bolj ugodni v smislu davčnih dajatev, kar ni naloga upravitelja. Prav tako ostanejo na ravni pavšalnosti in nedokazanosti očitki, da računovodski servis ni oddal vloge za pridobitev davčne številke primerne za odbitek DDV pritožnika. Prav tako ni izkazan očitek, da je takšno ravnanje servisa povezano z upraviteljem. Pritožnik namreč ne navede imena servisa, niti oseb, s katerimi je govoril, itd. 15. Glede navedb pritožnika, da je najemnik prodajane nepremičnine povezan z dolžnikom in da je ustanovitelj družbe, ki je kupila nepremičnino iz sosednje vasi sedeža dolžnika, pa višje sodišče odgovarja, da so pavšalne in nerelevantne za samo podajo soglasja k prodajni pogodbi, ker ni jasno, zakaj ne bi smel biti kupec iz sosednje vasi, prav tako pa najem nepremičnine ni povezan s prodajno pogodbo.

16. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi ni našlo razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Razen v primeru, če je kupec identificiran za DDV in v skladu s pogoji iz 45. člena ZDDV-1, kupi nepremičnino s predložitvijo izjave o obračunu DDV.