Jedro

Ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da določnejša obrazložitev ni potrebna, ker gre zgolj za smiselno uporabiti določil ZUP. Obrazložitev vedno pomeni ugotovitve glede dejanskega stanja in razloge (dejanske in pravne narave), ki so podlaga za odločitev. Obrazložitev je smiselna le, kadar je tako konkretna, določna in razumljiva, da jo je mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Sveta FIHO št. 680-H03/2016 z dne 15. 12. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Svet FIHO je z v uvodu navedenim sklepom odločil, da se tožeče stranke ne sprejme v so/financiranje sredstev FIHO za leto 2017. Pretežni del obrazložitve je splošen opis postopka razporejanja sredstev na podlagi Pravil FIHO sprejetega finančnega načrta za leto 2017. Finančni načrt določa, da se za leto 2017 za invalidske organizacije razpišejo sredstva v skupni višini 11.349.000,00 €, za humanitarne organizacije pa 6.111.000,00 €. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 61/2016 z dne 23. 9. 2016. Ob odštetju 1 % obvezne rezerve, ki predstavlja 61.110,00 €, so za razporeditev humanitarnim organizacijam za izvajanje socialnih programov in storitev, za delovanje ter za naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje, ostala sredstva v skupni višini 6.049.890,00 €. Glede na celoten razpoložljivi znesek je 76 % odstotkov le-tega namenjeno za socialne programe, 21,5 % za delovanje in 2,5 % za naložbe. Humanitarne organizacije – prijaviteljice na javni razpis za leto 2017 – so zaprosile za 10.736.168,53 € za izvajanje socialnih programov in storitev, 3.200.258,63 € za delovanje ter 995.850,67 € za naložbe, vse skupaj v višini 14.932.277,83 €. V obrazložitvi je navedeno, da je komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO humanitarnim organizacijam (v nadaljevanju: komisija) vsebinsko ocenila razčlenitve posameznih prijavljenih socialnih programov ter storitev organizacij, iz katerih so morali biti razvidni nameni in cilji, upravičenost programa za financiranje, časovni obseg oziroma trajanje programa, vsebina in aktivnosti po posameznih sklopih, izvajalci oziroma strokovni nosilci programa in njihov obseg dela, kriteriji za koriščenje programa, tip, število in vrednost po uporabnikih oziroma storitvah, finančna vrednost z razvidno višino drugih virov ter način ugotavljanja učinkovitosti in uspešnosti. Pri pripravi predloga za razporeditev sredstev je upoštevala tudi višino sredstev, pridobljenih iz drugih virov in doseženo realizacijo programov v poročilu za leto 2015. Dodeljena razpoložljiva sredstva za programe po posameznih organizacijah, ki so izpolnjevale pogoje, so se ob koncu ocenjevanja sklopa programov delila s skupnim številom zbranih točk ovrednotenih programov, s čimer je bila določena vrednost točke in končna višina so/financiranja prijavljenih socialnih programov. Glede na aktualna dogajanja v Republiki Sloveniji je komisija ocenila, da je treba dodatno podpreti programe humanitarnih organizacij namenjene migrantom in azilantom. Upoštevajoč šesti odstavek 19. člena Navodil za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij (v nadaljevanju: navodila) je komisija pri pripravi predloga za razporeditev sredstev FIHO za delovanje organizacij izhajala iz temeljnega merila za delovanje, to je števila članstva in/ali uporabnikov ter obsega storitev. Na tej osnovi je za izhodiščni obseg točk delovanja za posamezno organizacijo opredelila sorazmerni delež glede na predvideno vrednost sofinanciranja njenih programov v letu 2017 s sredstvi FIHO. V nadaljevanju je pojasnjen način izračuna dodatnih točk. 2. Po končani vsebinski obravnavi prijavljenih programov ter delovanja je komisija ob upoštevanju 20., 21. in 22. člena Navodil FIHO nadaljevala z vsebinsko obravnavo prijavljenih naložb. Temeljni pogoj za obravnavo prijavljenih naložb je bila ustrezna priložena dokumentacija, komisija pa je ocenila le tiste, pri katerih so organizacije izkazale dejansko utemeljenost, dejanski vpliv naložbe na omogočanje in uspešnost izvajanja dejavnosti ter delež zagotovljenih lastnih in drugih virov za predvidene naložbe. Pred začetkom ocenjevanja prijavljenih naložb je komisija sprejela sklep, da zaradi nižjih sredstev v so/financiranje ne bo sprejela tistih prijavljenih naložb humanitarnih organizacij, ki predstavljajo pripravljalna dela in investiranje v nove objekte in zemljišča ter je za njih pričakovano večletno so/financiranje iz sredstev FIHO. Prednostno pa je upoštevala investicijsko vzdrževanje, opremo za izvajanje programov in storitev humanitarnih organizacij ter naložbe za zagotavljanje osnovnih prostorskih pogojev. Zaradi primerljivosti in objektivnosti pristopa je komisija določila najvišji možni znesek sofinanciranja iz sredstev FIHO (normativ) za nakup najpogosteje prijavljenih naložb in sicer za: osebni avtomobil do 15.000,00 € in za osebni računalnik do 700,00 €.

3. Glede tožeče stranke je v navedenem sklepu zapisano, da ima status humanitarne organizacije. V vlogi na javni razpis za razporeditev sredstev FIHO za leto 2017 je v svojem finančno ovrednotenem letnem delovnem programu zaprosila FIHO za sredstva v skupni višini 41.486,76 €, in sicer od tega za sofinanciranje socialnih programov 25.730,00 € ter za delovanje 12.000,00 €, ter za naložbe 3.756,76 €. Glede podrobnejše opredelitve komisije, pa je v obrazložitvi navedeno, da je razvidna iz ocenjevalnih listin organizacije, ki jih je mogoče pregledati na sedežu fundacije in temeljijo na primerjalnih indeksih povprečnih in celotnih stroških na storitev znotraj posameznega programa, FIHO stroških na storitev na ravni primerljivih uporabnikov znotraj primerljivih storitev ter primerljivosti stroškov storitev z zadnjim poročilom ocenjene organizacije v skladu z Navodili za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov prijavljenih organizacij in pripadajočih prilog. Komisija je upoštevala tudi priznane stroške na storitev v zadnjem sklepu o razporeditvi sredstev FIHO z neposredno primerljivimi organizacijami ter ustrezne javne, statistične in druge objektivne podatke za posamezno letno obdobje.

4. Glede prijavljenega programa tožeče stranke „...“ je v obrazložitvi zapisano, da je prejel 0,00 točk z utemeljitvijo, da je organizacija v svoji razčlenitvi programa napačno predstavila vrednost storitev za leto 2015, ker navaja velik del sredstev FIHO, ki jih v tem letu niso prejeli. Zaradi napačno prikazane vrednosti storitev in deleža FIHO v poročilu za leto 2015 komisija ni mogla ovrednotiti realne višine lastnih sredstev v vlogi za leto 2017, prav tako ni bila mogoča vzajemna ocena stroškov na osnovi 10. člena Navodil, ovrednotenje storitev, ki so predmet sofinanciranja FIHO ter so izhodišče za dodelitev osnovnih in dodatnih točk za delovanje. Ker je poročilo za leto 2015 tudi podlaga za določitev pričakovanega obsega naložb, tudi teh ocena le-teh ni bila mogoča. 5. Tožeča stranka se je zoper ta sklep pritožila, nadzorni odbor FIHO pa je z v uvodu navedenim sklepom njeno pritožbo zavrnil in potrdil prvostopno odločitev. Drugostopni organ se v obrazložitvi strinja z obrazložitvijo prvostopnega organa in navaja, da iz poročila o izvedenih programih društva v letu 2015 ni bilo mogoče razbrati realne vrednosti po posameznih so/financerjih, zato ni bilo mogoče ugotoviti višine sredstev po uporabnikih in posameznih storitvah. Enako velja tudi za delovanje in naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje. Glede ciljne skupine programa „...“, pa je drugostopni organ v obrazložitvi zapisal, da je v večini v zadovoljivi meri vsebinsko pokrit s programi javne mreže socialnih storitev in tudi s programi, ki jih izvajajo invalidske organizacije. Obrazložitve kriterijev pa ne bo ponavljal, ker so natančno opredeljeni v sklepu organa prve stopnje.

6. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je prostovoljna in humanitarna organizacija v javnem interesu, ki deluje že od leta 1997, kar izhaja tudi iz odločbe Upravne enote Maribor. Glavna prioriteta društva je pomoč ljudem, ki se kakorkoli ponesrečijo, iskanje in reševanje pogrešanih oseb s pomočjo reševalnih psov na težje dostopnih terenih, izpod ruševin, vode in plazov. Društvo izvaja tudi izobraževanja in usposabljanja članov, vodnikov reševalnih psov, vodnikov psov spremljevalcev, inštruktorjev pripravnikov, inštruktorjev vodnikov reševalnih psov, izvajajo pomoč osebam z motnjami v duševnem razdvoju, osebam, ki so invalidne in starejšim osebam, ki želijo psa spremljevalca, izvajajo program brez strahu pred psom za predšolske in šolske otroke ter za varovance domov starostnikov.

7. S programom „...“ so se prijavili na razpis tožene stranke, v njem so podrobno obrazložili namen programa, cilje, upravičenost, trajanje, lokacijo, vsebino in aktivnosti po posameznih sklopih, kot je iskanje pogrešanih oseb, usposabljanje prostovoljcev, vodnikov, druženje in aktivnosti s psi. V programu je bil naveden vodja programa, kriteriji za koriščenje, tip, število, vrednost po uporabnikih oziroma storitvah, finančna vrednost programa in predviden način ocenjevanja učinkov izvedbe socialnih programov za izboljšanje socialnega položaja uporabnikov, razčlenjene so bile potrebe za izvajanje programov vezanih na zaprošena sredstva, priložene ustrezne priloge ter opredeljena struktura virov financiranja posameznih potreb. Svet tožene stranke se do predloga tožeče stranke ni opredelil, pač pa je zgolj navedel, da je podrobnejšo opredelitev podala komisija ter da je program „...“ prejel 0,00 točk, kaj pa ne more biti pravilno, saj izpolnjuje pogoje razpisa kot na primer število članov ali uporabnikov, obseg sredstev, kontinuirano in stabilno financiranje socialnih programov in delovanja humanitarnih organizacij in opravljene ure prostovoljnega dela, komisija izpolnjevanja teh kriterijev ni upoštevala in tožeči stranki dodelila neverjetnih 0,00 točk. Navedba tožene stranke, da je organizacija v razčlenitvi programa napačno predstavila vrednost storitev za leto 2015, ker navaja velik del sredstev FIHO, ki jih v tem letu ni prejela, ne drži. Tožeča stranka ves čas svojega delovanja ni prejela sredstev, v programu je zgolj ovrednotila sredstva, ki jih je sama pridobila. Pod točko programa: finančno ovrednotenje letnega programa za leto 2017 je tožena stranka navedla vire prihodkov, hkrati pa navedla, da je 15. 12. 2015 prejela sklep za financiranje s sredstvi FIHO v letu 2016 v višini 3.706,02 €. V poročilu o programih za leto 2015 je navedla podatke za leto 2015, kjer je financer FIHO, kar pomeni, da je navedla točne podatke.

8. Tožeča stranka poudarja, da so navedbe tožene stranke zgolj pavšalne zato obrazložitev ni v skladu s predpisi in posledično sklepa ni mogoče preizkusiti. Tudi navedba, da je vsebina programa „...“ že pokrita s programi javne mreže socialnih storitev in s programi, ki jih izvajajo invalidske organizacije je zgolj pavšalna, kako tudi zaključni stavek organa druge stopnje, da ne bo ponavljal obrazložitve kriterijev, ker so ti že natančno obrazloženi v sklepu organa prve stopnje. Iz sklepa ne izhaja, da bi bila vloga tožeče stranke ocenjena v skladu z merili za dodelitev sredstev iz 9. in 11. člena Pravilnika. Drugostopni upravni organ, pa se ni opredelil do navedb tožeče stranke podanih v pritožbi. Tako je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, tožena stranka pa tudi neenako obravnava prosilce, ki so se prijavili na razpis, zato tožeča stranka v tožbi predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo podaja kratko predstavitev fundacije, navaja, da iz sodne prakse izhaja, da v primeru javnih razpisov ne gre za pravico do sredstev, ki bi bila prijavitelju vnaprej zagotovljena, da je v pristojnosti strokovnih komisij, da ocenijo in ovrednotijo posamezne prijavljene projekte, pri čemer enako obravnavajo vse prijavitelje. Sama udeležba na javnem razpisu, torej še ne pomeni uspeha. Po ocenitvi vlog, komisija pripravi predlog razporeditve sredstev, pri tem upošteva višino lastnih sredstev oziroma sredstev pridobljenih iz drugih virov ter doseženo realizacijo programov v zadnjem poročilu. Organizacija v poročilu za leto 2015 navaja velik del sredstev FIHO (27.800,00 €), ki pa jih v letu 2015 niso prejeli. Vrednotenje delovanja in storitev je v neskladju z ovrednotenim letnim finančnim delovnim načrtom. Zaradi napačno predstavljenih vrednosti komisija ni mogla ovrednotiti realnosti višine lastnih sredstev v prijavi za leto 2017, posledično tudi ocena vzajemnosti stroškov ni bila mogoča. 10. Tožena stranka dodaja, da v primeru sklepa FIHO ne gre za običajno upravno odločbo, saj se po 14. a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (v nadaljevanju: ZLPLS), Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) uporablja zgolj smiselno in ne subsidiarno. Zato ni treba, da bi obrazložitev vsebovala vse podrobnosti, ki jih zahteva tožeča stranka. Upoštevati je tudi treba množico meril, posebnih programov in prijaviteljev (95 vlog). Vse podrobnosti ocenjevanja tako vsebuje poseben ocenjevalni list, ki je sestavni del obstoječe dokumentacije v spisu. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

11. Tožba je utemeljena.

12. ZLPLS v 8. členu določa, da se ustanovi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS kot pravna oseba javnega prava. Akt o ustanovitvi te fundacije sprejme Državni zbor Republike Slovenije (drugi odstavek 8. člena ZLPLS). Po 11. členu ZLPLS Svet fundacije med ostalim odloča tudi o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike. Postopek odločanja o vlogah za razporeditev sredstev fundacij se ureja s ZLPLS in pravilnikom, ki ga sprejme Svet fundacije (prvi odstavek 14.a člena ZLPLS). Za vprašanja, ki v navedenih predpisih niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe ZUP. Zoper odločitev Sveta fundacije, s katero je odločeno o vlogi na javni razpis za razdelitev sredstev fundacije, je dovoljena pritožba v roku 15 dni (drugi odstavek 14.a člena ZLPLS). Organ fundacije, pristojen za odločanje o pritožbi, se določi s pravili fundacije. Odločitev pristojnega organa fundacije za pritožbe je dokončna. Ne glede na določbo prvega odstavka 14.a člena ZLPLS mora biti vsaka odločitev fundacije, s katero se odloči o vlogi za razporeditev sredstev fundacije, izdana pisno, vsebovati pa mora pravno podlago za izdajo, izrek, obrazložitev ter pravni pouk (četrti odstavek 14.a člena ZLPLS).

13. Kriteriji za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene ter postopek razporeditve sredstev so določeni s Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (Pravilnik). Ta določa, da FIHO financira oziroma sofinancira: izvajanje posebnih socialnih programov in storitev invalidskih organizacij in programov humanitarnih organizacij za reševanje socialnih stisk in težav oziroma reševanje socialnih potreb posameznikov, delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij ter naložbe v osnovna sredstva invalidskih in humanitarnih organizacij ter njihovo vzdrževanje (2. člen Pravilnika). Odhodki v finančnem načrtu se razdelijo v skladu s 5. členom Pravilnika. Merila za dodelitev sredstev določa 9. člen Pravilnika, ki določa skupna splošna merila, kot so: racionalnost, smotrnost, učinkovitost, ekonomičnost ter vzajemnost in solidarnost ter skupna merila, ki se upoštevajo za posebne socialne programe in storitve humanitarnih organizacij, kot so: programsko pokrivanje območja Republike Slovenije, programsko pokrivanje potreb ciljne populacije, dosežena raven socialne varnosti uporabnikov storitev s strani države, lokalne skupnosti in zavarovalnic, pokritost ciljne skupine s programi drugih humanitarnih ali invalidskih organizacij, upoštevanje nacionalnih programov pri predlaganih projektih. Poleg skupnih meril, se za programe in storitve humanitarnih organizacij upoštevajo še naslednja merila: vsebinska vključenost v uresničevanje namenov in ciljev, določenih v 7. členu Zakona o humanitarnih organizacijah; prepoznavno izvajanje socialnega programa skozi daljše časovno obdobje glede na poslanstvo organizacije; vključevanje prostovoljcev pri izvajanju projektov/programov; prisotnost drugih sofinancirjev – proračunska sredstva, državni in lokalni razpisi, mednarodni razpisi, donacije in lastni viri; programsko povezovanje z drugimi nevladnimi organizacijami in inovativnost predlaganega projekta/programa.

14. Za delovanje humanitarnih organizacij se po 9. členu Pravilnika upoštevajo še dodatna merila: organizacijska struktura in kakovost delovanja organizacije oziroma zveze, število članstva in/ali uporabnikov, kakovost prijave, kakovost letnega poročila, mednarodno vključevanje, ocena nadzora organizacije s strani FIHO, urejenost obveščanja članstva in javnosti. Določeni so tudi pogoji za naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje v invalidskih in humanitarnih organizacijah. V 11. členu Pravilnika so določene prednosti pri izbiri financiranja dejavnosti. Pri programih in storitvah humanitarnih organizacij se prednostno upošteva nujnost programa za kompenzacijo invalidnosti oziroma, če bi se z ukinitvijo programov in storitev bistveno poslabšala socialna varnost uporabnikov ali otežilo reševanje ogroženih ljudi in življenj, uspešno izvajanje programov v daljšem časovnem obdobju.

15. Pravilnik določa tudi postopek razporeditve sredstev. Tako 12. člen določa, da Svet FIHO z javnim razpisom pozove invalidske in humanitarne organizacije, da kandidirajo za razporeditev sredstev FIHO s finančno ovrednotenimi letnimi delovnimi programi. Svet FIHO določi vsebino javnega razpisa. Komisija FIHO za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskih in humanitarnih organizacij odpre pravočasno prejete vloge za razporeditev sredstev in ugotovi ali so sestavljene v skladu s tem Pravilnikom in ali vsebujejo zahtevano dokumentacijo (prvi odstavek 15. člena Pravilnika). Komisija pripravi predlog za razporeditev sredstev na posamezne invalidske in humanitarne organizacije v skladu s prejeto dokumentacijo in v okviru razpoložljivih sredstev (20. člen Pravilnika).

16. Komisija poda Svetu FIHO strokovno oblikovane in utemeljene predloge za dodelitev sredstev. Sklep o razporeditvi sredstev na posamezne humanitarne organizacije sprejme Svet FIHO. Posamezni invalidski in humanitarni organizaciji, ki se je prijavila na javni razpis o razporeditvi sredstev, se izda pisni sklep z naslednjimi sestavinami: uvod z navedbo pravne podlage, obravnavane vloge in seje Sveta FIHO, na kateri je bil sprejet, izrek, ki vsebuje odločitev sveta, obrazložitev, v kateri so navedeni poglavitni materialno finančni in vsebinski razlogi za sprejeti sklep ter ugotovitve in ocene, ki utemeljujejo odločitev o obravnavani vlogi posamezne humanitarne organizacije ter pravni pouk o pravici do pritožbe (21. člen Pravilnika).

17. Zoper sklep o razporeditvi sredstev, s katerim je odločeno o njeni vlogi na javni razpis, lahko posamezna invalidska in humanitarna organizacija v roku 15 dni po prejemu sklepa vloži pritožbo, o kateri odloči nadzorni odbor. Nadzorni odbor o svoji odločitvi izda sklep, ki je dokončen (drugi odstavek 21.b člena Pravilnika).

18. Pritrditi je treba tožeči stranki, da se izpodbijanega akta ne da preizkusiti. Kot izhaja iz sedmega odstavka 14.a člena ZLPLS in prvega odstavka 214. člena ZUP, mora biti odločba o razporeditvi sredstev fundacije izdana pisno, vsebovati pa mora pravno podlago, izrek, obrazložitev in pravni pouk. Obrazložitev mora med ostalim vsebovati obrazložen zahtevek stranke in odločilne razloge, ki so bili podlaga za odločitev. Obrazložitev, v kateri so navedeni poglavitni materialno finančni in vsebinski razlogi za sprejeti sklep ter ugotovitve in ocene, ki utemeljujejo odločitev o obravnavani vlogi posamezne invalidske in humanitarne organizacije, pa zahteva tudi 21. člen Pravilnika.

19. Merila za dodelitev sredstev so določena z 9. členom Pravilnika. Kot je zgoraj podrobneje navedeno, so ta zelo določno in obširno opredeljena. Z 11. členom Pravilnika so opredeljene še prednosti pri dodeljevanju sredstev. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kako je bila vloga tožeče stranke ocenjena po 9. členu Pravilnika, tako iz sklepa ni razvidno, kako se je tožena stranka opredelila do izpolnjevanja predpisanih meril s strani tožeče stranke. Navedba v obrazložitvi, da so „podrobnejše opredelitve komisije razvidne iz ocenjevalnih listin in jih je mogoče pregledati na sedežu fundacije“ ne zadosti merilom obrazložitve kot jih določajo 14. a člen ZLPLS, 21. člen Pravilnika ter 214. člen ZUP. Obrazložitev mora poleg kratkega opisa postopka in kriterijev oz. pogojev ocenjevanja, vsebovati tudi utemeljitev dodelitve točk organizaciji pri posameznem merilu ocenjevanja.

20. Navedba tožene stranke, da so v poročilu za leto 2015 bile napačno prikazane vrednosti storitev in delež sredstev prejet s strani FIHO, ki ga tožeča stranka dejansko ni prejela v letu 2015 ter da zato ni bilo mogoče oceniti realne višine lastnih sredstev, vzajemne ocene stroškov, ovrednotenja storitev in določiti pričakovanega obsega naložb, nakazujejo na kršitev pravil postopka javnega razpisa, saj bi FIHO po določbi 17. člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, v primeru ko komisija ugotovi, da je dokumentacija popolna, da pa določeni podatki niso točni ali jasni, morala zahtevati od vlagatelja, da vlogo dopolni v roku 7 dni.

21. Točka b) 9. člena Pravilnika v 4. točki, ki določa skupna merila, ki se upoštevajo za posebne socialne programe in storitve humanitarnih organizacij opredeljuje v točki 4. pokritost ciljne skupine s programi drugih humanitarnih organizacij. Temu sledi tudi četrti odstavek 9. člena Navodil FIHO, ki govori o zadovoljivi pokritosti programa z drugimi viri, programi ali dostopno profitno dejavnostjo ali se program izvaja kot koncesija. V izpodbijani odločbi je pavšalno navedeno, da je predmetni program „v večini v zadovoljivi meri vsebinsko pokrit s programi javne mreže socialnih storitev in s programi, ki jih izvajajo invalidske organizacije“, tak zaključek pa ni v ničemer obrazložen in se ga ne da preizkusiti. Ni namreč razvidno katere storitve katerih organizacij javne mreže socialnih storitev in katere invalidske organizacije vsebinsko pokrivajo prijavljeno vsebino v programu tožeče stranke.

22. Ker obravnavana odločitev ni obrazložena tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, presoja sodišča ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča. S tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

23. K navedenemu sodišče še dodaja, da ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke iz odgovora na tožbo, da določnejša obrazložitev ni potrebna, ker gre zgolj za smiselno uporabiti določil ZUP. Smiselna uporaba določil pomeni uporabo 214. člena ZUP, ki določa, kaj obsega obrazložitev. Pri tem je pri natančnejši opredelitvi, kaj pomeni smiselna uporaba ZUP glede konkretnega vprašanja, izhajati tudi iz določb drugih predpisov, ki urejajo konkretno materijo, v obravnavani zadevi to pomeni 14.a člena ZLPLS in 21. člena Pravilnika, ki nalagata obrazložitev odločbe. Obrazložitev pa vedno pomeni ugotovitve glede dejanskega stanja in razloge (dejanske in pravne narave), ki so podlaga za odločitev. Obrazložitev je smiselna le, kadar je tako konkretna, določna in razumljiva, da jo je mogoče preizkusiti.

24. Glede sodne prakse, na katero se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, pa sodišče ugotavlja, da se navedene odločitve sodišča nanašajo na drugačne situacije, kot je obravnavana. Sicer pa je sodišče stališče, da morajo biti tudi odločitve FIHO obrazložene v skladu s citiranimi predpisi in tako, da jih je mogoče preizkusiti, že zavzelo v zadevah II U 203/2012, I U 1565/2014, I U 808/2011, I U 623/2014 in I U 1053/2014. 25. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in ponovno odločiti v zadevi z aktom, v katerem bodo obrazložena in utemeljena vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev glede na zgoraj navedeno materialnopravno podlago s posebnim poudarkom na merilih za dodelitev sredstev, ki jih določa Pravilnik.

26. Sodišče na koncu še dodaja, da ni sledilo predlogu tožeče stranke za opravo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, njena oprava pa glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

27. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s 3. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

28. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).