Jedro

Kadar so pogodbene obveznosti določene vzajemno, neizpolnitev obveznosti ene stranke ne more utemeljevati dolžnosti druge, da plača pogodbeno kazen, ker se tudi sama ni držala določil pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožbeni zahtevek, v katerem je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo pogodbeno dogovorjene odškodnine v znesku 200.000,00 SIT, je sodišče prve stopnje zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na njeno spremembo in ugoditev tožbenemu zahtevku, ali pa na razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ni utemeljena zavrnitev zahtevka s sklicevanjem na okoliščino, da bi bili lahko odgovorni za kršitev pogodbe samo vsi člani ansambla "P.". V tem okviru ni uporabljena določba 206. člena ZOR. Sicer pa iz izvedenskega mnenja sledi, da je skladba, ki je bila v nasprotju s pogodbo 14.12.1990 posneta na kaseti RTV Slovenija, le predelano avtorsko delo, torej tisto delo, glede katerega se je tožena stranka zavezala, da ga ne bo odstopila za eksploatacijo drugemu založniku ali proizvajalcu kaset. Gre torej le za predelano, ne pa za novo avtorsko delo, ki bi uživalo samostojno zaščito.

Pravica založnika se razteza tudi na ponatis, predelave in priredbe, ki pa še vedno obdržijo elemente iste skladbe. Po izdaji izpodbijane sodbe je tožeča stranka naročila natančno računalniško analizo obeh skladb, ugotovitve analize pa so takšne, da stališče tožeče stranke v celoti podpirajo.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Pogodba z dne 14.12.1990 je bila sklenjena med tožečo stranko kot založnikom in ansamblom P. kot izvajalcem, v katerega imenu jo je podpisal toženi T. K. Ni spora, da je T. K. član ansambla, ta pa je družba civilnega prava, ki ni pravna oseba in ne more biti nosilec pravic in obveznosti. Res je, da je po pravnem pravilu paragrafa 1203 ODZ družbenik udeležen v dolgovih družbe le v sorazmerju s svojim deležem, vendar pa to ne izključuje uporabe določbe 206. člena ZOR o solidarni odgovornosti več oseb za isto škodo (z nadaljno uporabo določbe 208. člena ZOR o regresnih upravičenjih do drugih družbenikov).

Čeprav zavrnitev tožbenega zahtevka v navedenem obsegu nima pravne utemeljitve, pa je odločitev pravilna ob uporabi drugega pravnega temelja. Sodišče druge stopnje je namreč (med drugim) oprlo svojo odločitev na razlago pogodbe z dne 14.12.1990 glede na njena posamezna določila. To pa je tudi po revizijski presoji odločilno. S pogodbo sta pravdni stranki določili svoje pravice in obveznosti. Toženec se je sicer zavezal, da posnetka skladbe "N." tri leta ne bo nikomur odstopil za eksploatacijo, tožeča stranka pa je pridobila pravico kaseto s tem posnetkom izdajati in prodajati. Kršitev pogodbenih obveznosti, ki bi jih storil toženec (3. točka), je sankcionirana z vtoževano pogodbeno kaznijo. Vendar pa se je tožeča stranka v točki 4 pogodbe zavezala tožencu plačati honorar, prevzela pa je tudi druge obveznosti v zvezi z avtorstvom. Ni dvoma, da je bil poglavitni namen pogodbe ta, da bo tožeča stranka audio kaseto s posnetkom toženčeve skladbe spravila na trg in jo prodajala. Sama tožeča stranka pa je navedla, da do izdaje kasete ni prišlo, toženčevi trditvi, da honorar ni bil izplačan, pa ni ugovarjala.

Pravdni stranki sta torej svoje pogodbene obveznosti določili z vzajemnostjo; zato neizpolnitev pogodbenih obveznosti tožeče stranke ne more posledično utemeljevati dolžnosti tožene stranke, da plača pogodbeno kazen, ker je sporni posnetek skladbe odstopila za eksploatacijo drugemu založniku (99. člen ZOR - razlaga določil pogodbe na podlagi skupnega namena pogodbenikov).

Ob opisani pravni razlagi pogodbenih določil je zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljena ne glede na razloge izpodbijane sodbe, ki zavrnitev utemeljujejo z določbami tedaj veljavnega Zakona o avtorski pravici (Ur. l. SFRJ, št. 19/78, 24/86 in 21/90), posebej s stališča, da je zaradi predelave skladbe nastalo novo avtorsko delo, ki ima samostojno zaščito kot novo avtorsko delo in zato zanj pogodbena določila o prepovedi eksploatacije ne veljajo.

Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo na podlagi določbe 373. člena ZPP.