Jedro

Tožena stranka v izpodbijani odločbi s sklicevanjem na mnenje Urada za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (v nadaljevanju Urad) ugotavlja, da je uvoženi avtomobil uvrščen kot limuzina med osebna vozila in ne med kombinirana vozila, toda tega mnenja ni bilo v upravnem spisu in ga tožena stranka tudi na poziv sodišča ni naknadno predložila. Zato sodišče ne more preizkusiti te odločilne ugotovitve. Poleg tega tožena stranka tudi ni presodila pritožbenih ugovorov o uvrstitvi uvoženega avtomobila med osebne avtomobile z ozirom na zatrjevano uvrstitev enakih doma prodanih vozil med kombinirana vozila.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiške carinske uprave št. 02/2 - Up/II-148 z dne 29.06.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Carinarnice Dravograd št. ... z dne 11.01.1993, s katero mu je ta naknadno naložila za uvoženi osebni avtomobil RENAULT ESPACE RT 2,2 z vgrajenim katalizatorjem, doplačilo prometnega davka v znesku ... SIT, zaradi ob carinjenju napačnega obračuna prometnega davka po tar. št. 3 tarife prometnega davka po zakonu o prometnem davku (s stopnjo 5 % za kombinirano vozilo kot opremo) v znesku 98.101 SIT namesto po tar. št. 4 in stopnji 25,60 % v znesku ... SIT. Zavrnila je tožnikove pritožbene ugovore, da navedeni uvoženi avtomobil spada med kombinirana vozila in da se tudi v Sloveniji po uradnem ceniku vozil RENAULT tak avto podjetjem prodaja s 5% stopnjo prometnega davka. Ugotovila je, da uvoženi avtomobil ne spada med kombinirana vozila, temveč med osebne avtomobile, ker je po mnenju Urada za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo uvrščen po standardu JUS M. NO. 010 pod oznako 1.2.2.3.1.1.1.2. kot limuzina med osebna vozila, cenik pa je irelevanten.

Tožnik v tožbi ponavlja pritožbene ugovore in navaja, da je napačno stališče tožene stranke, da uvoženi avtomobil ne spada med kombinirana vozila, ker se v Sloveniji vozila RENAULT ESPACE prodajajo s 5% stopnjo prometnega davka, po kateri ga je ob uvozu plačal. Če bi odločba tožene stranke ostala v veljavi, bi se za enaka vozila z enako namembnostjo plačevali dve različni stopnji prometnih davkov. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povračilo vseh stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odmera prometnega davka zaradi nerazčiščenega vprašanja, ali uvoženi avtomobil RENAULT ESPACE RT 2,2 spada med osebne avtomobile po standardu JUS M. NO. 010-1.2.2.3.1.1. po 3. odstavku točke 1) opomb k tar. št. 1 tarife prometnega davka od prometa proizvodov, ki je sestavni del zakona o prometnem davku (Ur. l. RS, št. 4/92, popravek 9/92) in se zato uporablja tar. št. 4 s stopnjo 25,60 %, ali pa spada med kombinirana vozila kot oprema z uporabo tar. št. 3 s stopnjo 5 %. Po določbi 3. odstavka točke 1) opomb k tar. št.1 tarife davka od prometa proizvodov se med osebne avtomobile štejejo avtomobili za prevoz potnikov,ki imajo skupaj s sedežem za voznika največ devet sedežev in so izdelani po standardu JUS M. NO. 010-1.2.2.1.1. Standard je bil objavljen v posebni izdaji Zveznega zavoda za standardizacijo na podlagi pravilnika o jugoslovanskih standardih za vozila in cestna vozila (Ur. l. SFRJ, št. 3/84).

Tožena stranka v izpodbijani odločbi s sklicevanjem na mnenje Urada za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (v nadaljevanju Urad) ugotavlja, da je uvoženi avtomobil uvrščen kot limuzina med osebna vozila in ne med kombinirana vozila, toda tega mnenja ni bilo v upravnem spisu in ga tožena stranka tudi na poziv sodišča ni naknadno predložila. Točno je, da Urad, ki na podlagi 2. odstavka 23. člena zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Ur. l. RS, št. 27/91, sedaj 2. odstavek 16. člena zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, Ur. l. RS, št. 71/94) opravlja zadeve, ki se nanašajo na standarde, pristojen izdati mnenje o uvrstitvi določenega vozila po JUS standardih, vendar tega dokaza ni v spisu, zato sodišče ne more preizkusiti te odločilne ugotovitve. Poleg tega tožena stranka tudi ni presodila pritožbenih ugovorov o uvrstitvi uvoženega avtomobila med osebne avtomobile z ozirom na zatrjevano uvrstitev enakih doma prodanih vozil med kombinirana vozila. Pritrditi je sicer stališču, da cenik proizvajalca ali prodajalca avtomobilov ni merodajen dokaz za pravilnost obdavčitve avtomobila na domačem trgu. Pomembno pa je zagotavljanje pravilne uporabe predpisanega standarda ter obdavčitve za avtomobile enake vrste in namembnosti. Ker torej v poslanih upravnih spisih ni navedenega mnenja Urada in ne tekstualnega opisa in skice uporabljenega standarda, ni mogoče preizkusiti izpodbijane odločbe.

Sodišče torej na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin ne more rešiti spora, kršena pa so bila tudi pravila postopka, kar bi lahko vplivalo na rešitev zadeve. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

Tožbenega zahtevka za povračilo stroškov sodišče ni obravnavalo, ker v upravnem sporu po določbi 61. člena ZUS trpi vsaka stranka svoje stroške. Stroškov pritožbe v upravnem postopku pa v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati.

Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).