Jedro

Presoja, ali gre za obstoj izvenzakonske skupnosti med upravičenko do preživnine in v njeni hiši živečim V.P. Presoja o zmožnosti preživninskega zavezanca za plačevanje zelo nizke preživnine.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala ukinitev preživnine zaradi zatrjevanega življenja toženke v izvenzakonski skupnosti ter poslabšanja premoženjskih možnosti tožnika za plačevanje preživnine. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V reviziji podrobno navaja dokaze, ki naj bi dokazovali dejstva, pomembna za obstoj izvenzakonske skupnosti toženke z V.P. Sodiščema očita, da teh dokazov nista ocenili ter da je zato podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Zatrjuje še, da obstoj izvenzakonske skupnosti potrjujejo tudi investicije V.P. pri toženki ter toženkino pooblastilo za dvigovanje denarja s hranilne vloge V.P. Nadalje se ne strinja s presojo, da finančno zmore plačevati preživnino, saj pokojnino in varstveni dodatek v celoti porabi za svoje zdravljenje. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da V. P. živi v hiši toženke in njene sestre. V tej hiši živi tudi toženka. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo še, da toženka in V. P. nista bila medsebojno tako navezana niti nista imela namena, da bi živela kot mož in žena. Na podlagi teh ugotovitev je prvostopenjsko sodišče sklepalo, da toženka živi z V. P.v življenski skupnosti zaradi medsebojne pomoči in nege. Proti tem odločilnim dejanskim ugotovitvam pritožbeno sodišče ni imelo pomislekov. Ob tem je revidentu potrebno pojasniti, da je pritožbeno sodišče ob reševanju uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (in presoji v pritožbenem postopku uradoma upoštevne absolutno bistvene kršitve iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP), navedlo, zakaj določeni izvedeni dokazi, na katere se tožeča stranka v reviziji ponovno sklicuje, ne dajejo opore za drugačno presojo razmerja med V.P. in toženko. V obrazložitvi sodbe je to sodišče tako zavzelo stališče, zakaj izpovedbe zaslišanih prič ne dokazujejo medsebojne čustvene navezanosti V. P. in toženke, ki je za obstoj izvenzakonske skupnosti bistvena. Zato pritožbenemu sodišču ni moč očitati, da bi zagrešilo uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, češ da ni presodilo vseh pritožbenih trditev, kar smiselno zatrjuje revident. Ob presoji je tako potrebno izhajati iz uvodoma navedenih odločilnih dejanskih ugotovitev, saj zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Zato v revizijskem postopku ni moč ponovno presojati, kaj naj bi dokazovale posamezne izpovedbe prič. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa se revizijsko sodišče pridružuje presoji obeh sodišč, da življenjska skupnost toženke in V.P. ni izvenzakonska skupnost, kakršno opredeljuje 12. čl. ZZZDR. Zato tudi v reviziji ponovno poudarjene investicije v toženkino premoženje in pooblastilo za dvigovanje denarja s hranilne knjižice na drugačno presojo ne morejo vplivati.

Prav tako revizijsko sodišče nima pomislekov proti presoji o spremenjenih možnostih tožnika za plačevanje sporne preživnine. S tem v zvezi je potrebno poudariti, da je znašala toženčeva obveznost za plačevanje preživnine ob zaključku glavne obravnave 2.153,79 SIT ter da sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da plačevanje te preživnine ne more ogroziti tožnikovega lastnega preživljanja.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393.čl.ZPP).