Jedro

Odločba o dohodnini je pravilno vročena, če je bila vročena tožnikovi polnoletni hčerki v skladu z 2. odstavkom 4. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96) in je ta napisala datum prevzema in se podpisala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1773/2000-11 z dne 23.4.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 6.11.1997, kot prepozno. Tožnik je dne 3.2.1998 vložil tožbo zoper navedeno odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada P., Izpostave O. z dne 10.12.1996, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 1995 v višini 1.343.952,00 SIT. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev obrazložilo s tem, da iz priloženih upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka oziroma organ prve stopnje poskusil vročiti izpodbijano odločbo tožniku dne 11.12.1997. Na pisemski ovojnici je štampiljka, iz katere izhaja, da je bil tožnik tega dne obveščen o prispeli pošiljki in poučen, kje naj jo dvigne, vendar tega v danem roku ni storil. Pisemska pošiljka je bila zato dne 20.12.1997 vrnjena pošiljatelju, kar izhaja iz poštnega žiga na navedeni pošiljki. Dne 24.12.1997 je upravni organ ponovno poizkusil vročiti izpodbijano odločbo tožniku. Vročilnico je podpisala polnoletna hči tožnika T.C. in navedla, da je pošiljko prejela dne 24.12.1997. Sodišče na podlagi navedenega sklepa, da je bila vročitev opravljena v skladu z določbami ZUP, zato se šteje, da je bila odločba dne 24.12.1997 vročena tožniku. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, kot je določen v 1. odstavku 26. člena ZUS, je potekel v petek 23. januarja 1998. Iz potrdila o priporočeni pošiljki, ki se nahaja na pisemskem ovitku pa izhaja, da je tožnik vložil tožbo priporočeno po pošti 3. februarja 1998, torej po poteku tridesetdnevnega roka.

Tožnik v pritožbi navaja, da vročitev ni bila opravljena v skladu z zakonom. Vročitev je bila opravljena tako, da je bila pošiljka izročena neupravičeni osebi, ker le-ta ni imela pravice sprejemati pisemskih pošiljk v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti. Hčerka T.C. je sicer v času vročitve bila polnoletna, ni pa bila nikoli zaposlena v okviru opravljanja njegove dejavnosti. Zato vročevalec, ki je vročanje opravil, ni ravnal v skladu z določbo 87. člena ZUP, da v primeru odsotnosti odgovorne osebe oziroma nosilca samostojnega opravljanja dejavnosti vroči pošiljko drugemu zaposlenemu v temu podjetju. Pošiljke, ki jih sprejema na naslov stalnega prebivališča, niso nikoli tako pomembne, da bi s tem zamudil kakršenkoli rok. Prav tako pa ga o pomembnosti pošiljke hčerka ni pravočasno obvestila, saj sama ni vedela, da bi se s tem izgubila pravica do tožbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje, je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, pravilno zavrglo tožbo tožnika kot prepozno na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Po določbi 1. odstavka 26. člena ZUS je namreč treba vložiti tožbo v tridesetih dneh od vročitve izpodbijanega upravnega akta.

Neutemeljene so navedbe tožnika, da njegova tožba ni prepozna, saj naj bi bila vročitev izpodbijane upravne odločbe nezakonita. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo sicer na določbe 87., 86. in 84. člena takrat veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96), ki se je pričel uporabljati s 1. januarjem 1997, v 2. odstavku 4. člena določa vročitev spisa, če se naslovnik ne najde. Če tistega, ki mu je treba spis osebno vročiti, vročilec ne najde, lahko spis vroči odraslemu članu njegovega gospodinjstva, če je ta oseba pripravljena spis sprejeti in podpisati vročilnico. Vročevalec na vročilnico napiše ime in priimek prejemnika ter v kakšnem razmerju je z zavezancem. S tem je vročitev opravljena. V obravnavanem primeru je vročevalec izpodbijano upravno odločbo vročil polnoletni tožnikovi hčerki T.C., ki se je na vročilnico podpisala in napisala datum 24. december 1997. Izpodbijana upravna odločba je odločba o odmeri dohodnine za leto 1995, zato je bila pravilno vročena na tožnikovem naslovu M., V.N., kjer ima stalno prebivališče in ne v poslovnem prostoru, v T., kjer opravlja dejavnost. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. v zvezi z 68. členom ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.