Jedro

V sporu o ničnosti denacionalizacijske odločbe pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.

Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice, ki jih uveljavlja revident, posledice izpodbijanega akta.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 490-23/2012-MIZKS/55 z dne 24. 3. 2015. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničin predlog za izrek ničnosti odločbe o denacionalizaciji, št. 464-116/94 JFO z dne 28. 6. 1995, ki jo je izdal isti organ.

2. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pritrjuje razlogom tožene stranke, da v tem primeru ni podan ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki ga je tožnica uveljavljala v svojem predlogu, niti iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki ga je tožena stranka posebej obravnavala glede na vsebino tožničinih navedb.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je skladno z Ustavo RS (glej npr. odločbe Ustavnega sodišča RS Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009).

6. Po 1. točki prvega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena le, če gre za zadevo, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o ničnosti denacionalizacijske odločbe, za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti (npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 92/2015, X Ips 397/2014, X Ips 221/2013, X Ips 131/2013, X Ips 40/2013). Revidentka zato ni izkazala dovoljenosti revizije po navedeni določbi ZUS-1. 7. Dovoljenost revizije pa ni izkazana niti po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka tudi uveljavlja. Po tej določbi ZUS-1 je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka navaja, da je bila zaradi zmotne uporabe določb Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) ter kršitve človekovih pravic in svoboščin v predhodnih upravnih postopkih prikrajšana za pravico do odkupa stanovanja po določbah Stanovanjskega zakona (v zvezi s čemer se sklicuje tako na določbe SZ kot tudi SZ-1) in s tem povezanih ugodnostih.

8. Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice, ki jih uveljavlja revident, posledice izpodbijanega akta, kar izhaja že iz samega besedila citirane določbe ZUS-1. Taka je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. odločbe X Ips 101/2011, X Ips 472/2011, X Ips 377/2012, X Ips 385/2011, X Ips 418/2012, X Ips 11/2013 in X Ips 89/2013). Glede na vsebino obravnavane zadeve pa posledice, ki jih navaja revidentka, niso posledice izpodbijanega akta. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost odločbe, s katero je bilo odločeno o revidentkinem predlogu za ničnost pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Revidentka se sklicuje na svoj položaj najemnice stanovanja (nekdanje imetnice stanovanjske pravice). Ker so najemniki denacionaliziranih stanovanj po določbah 125. člena SZ imeli možnost do nakupa stanovanja šele po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji(1) oziroma v roku iz drugega odstavka 173. člena SZ-1, ne gre za posledice v tem upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta. Enako velja za pravice do povračila vlaganj, ki jih je revidentka lahko in po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi uveljavljala v roku iz 24. člena ZDen-B. 9. Ker pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Prim. odločbi Ustavnega sodišča RS Up-237/97 z dne 12. 3. 1998 in Up-233/98 z dne 31. 3. 1999.