Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščine, ki so pripeljale do umika predloga niso pomembne. Bistveno je samo, da umik ni posledica izpolnitve predloga, kar pa pritožba niti ne zatrjuje.
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Predlagateljici sami nosita svoje pritožbene stroške.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo nepravdni postopek (I. točka izreka). Predlagateljicama je naložilo, da v roku 15 dni nasprotnemu udeležencu nerazdelno povrneta 574,91 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper II. točko izreka sklepa se po skupni pooblaščenki pravočasno pritožujeta predlagateljici. Uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navajata, da je obrazložitev sodišča prve stopnje nedoločna in nejasna ter se ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje se namreč sklicuje na sodno prakso in na izhodiščno pravilo, ki jo ne navede in za katerega ne navede od kod izhaja. Takšne obrazložitve predlagateljici ne moreta grajati. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo peti odstavek 40. člena ZNP-1, saj predlagateljici nasprotnemu udeležencu stroškov nista povzročili po svoji krivdi ali naključju, ki se jima je pripetilo. Potrebno bi bilo uporabiti tretji odstavek 40. člena ZNP-1, saj je bil postopek uveden in izveden izključno v interesu nasprotnega udeleženca. S tem se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo, zato je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. O pravno pomembnih dejstvih za odločitev se predlagateljici tudi nista imeli možnost izjaviti, saj jima sodišče prve stopnje vloge nasprotnega udeleženca, s katero je uveljavljal vračilo stroškov postopka, ni vročilo pred izdajo izpodbijanega sklepa, ampak skupaj s samim sklepom. S tem je bila kršena njuna pravica do izjave. V nadaljevanju izpostavljata, da gre v obravnavani zadevi za specifičen primer zaradi katerega je bil podan predlog za razdružitev solastnine. Prav tako podajata razloge zakaj sta vloži takšen predlog in tožbo v zadevi P 125/2022 v okviru katere je bil neuspešno izveden tudi mediacijski postopek M 143/2022, v posledici česar sta bili prisiljeni umakniti svoj predlog v tem postopku. Predlagata spremembo izpodbijane odločitve v zanju pozitivno odločitev oziroma razveljavitev izpodbijane točke in priglašata pritožbene stroške.
3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Neutemeljena sta smiselno zatrjevana pritožbena očitka o absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve sklepa navedlo in jasno obrazložilo razloge svoje odločitve, tako da se odločitev da preizkusiti. Ta obrazložitev tudi v ničemer ne nasprotuje izreku. Tudi izrecna odsotnost navedbe sodne prakse ne utemeljujem takšne kršitve. Sodna praksa je na spletišču javno objavljena in vsak lahko vpogleda kakšno je njeno ustaljeno stališče pri uporabi posamezne določbe oziroma v primerljivih primerih.
6. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo smiselno očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1, ker predlagateljicama prehodno ni vročilo vloge, s katero je nasprotni udeleženec priglasil stroške postopka. V obravnavanem primeru ne gre za meritorno oziroma vsebinsko odločitev o predlogu zaradi katere bi se moral udeleženec izjaviti, saj v skladu s 155. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 o potrebnosti stroškov in koliko ti znašajo, odloči sodišče. Tako je vročitev predmetne vloge v vednost ob vročitvi izpodbijanega sklepa povsem zadostna, predlagateljicama pa je s tem omogočeno, da tudi sam preizkusita odločitev sodišča. 7. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da v obravnavani zadevi – ko sta predlagateljici podani predlog za razdružitev solatnega premoženja umaknili – ni mogoče uporabiti petega odstavka 40. člena ZNP-1. Vendar pa se pritožba v nadaljevanju neutemeljeno zavzema za uporabo tretjega odstavka 40. člena ZNP-1. Slednji povračila stroškov postopka v primeru, če se postopek ne zaključi z vsebinsko odločitvijo, ne ureja, saj v 25. in 26. členu ureja zgolj postopanje sodišča v primeru umika predloga. Pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da je potrebno v takšnih primerih uporabiti določbo prvega odstavka 158. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZPP).1 Pri tem okoliščine, ki so pripeljale do umika predloga niso pomembne. Bistveno je samo, da umik ni posledica izpolnitve predloga, kar pa pritožba niti ne zatrjuje. Tudi sicer je pojasniti, da pri podanem predlogu za delitev solastnine ni mogoče sklepati, da je bil postopek izveden zgolj v interesu enega udeleženca.
8. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje upoštevajoč zgoraj navedeno pravilno odločilo, da sta stroške nasprotnega udeleženca dolžni povrniti predlagateljici. Pravilni so tudi razlogi, ki so botrovali k takšni odločitvi. Le na napačno določbo se je sodišče prve stopnje sklicevalo (peti odstavek 40. člena ZNP-1 namesto pravilno prvi odstavek 158. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
9. Predlagateljici v zvezi z višino odmerjenih stroškov ne podajata nobenih trditev. Sodišče druge stopnje je v tem delu opravilo zgolj preizkus odločitve po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo je pravilno uporabljeno in odmerjena višina stroškov skladna z Odvetniško tarifo.
10. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in tudi niso podane kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
11. Ker predlagateljici s pritožbo nista uspeli, morata sami nositi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP vse v zvezi s 42. členom ZNP-1).
1 Primerjaj Ude Lojze, Smiselna uporaba ZPP v nepravdnem postopku, Lexonomica, letnik 2, številka 2, stran 311 in 312 ter sklep Višjega sodišča v Mariboru III Cp 756/2022 z dne 15. 11. 2022, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 230/2018, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1772/2022 z dne 25. 11. 2022, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 227/2023 z dne 13. 2. 2023.