Jedro

Dolžnik ne more več uveljavljati ugovorov o nerealnem seznamu upnikov in njihovem podvajanju, torej o morebitnem neobstoju priznanih ali ugotovljenih terjatev, vsekakor pa se o tem niti sicer ne odloča v postopku prodaje premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o prodaji odločilo, da se prodaja nepremičnin ID znak: parcela 000/1 v deležu do ½ in ID znak: parcela 000/2 v deležu do ½ opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 63.000,00 EUR in varščina v višini 6.300,00 EUR (1. točka izreka), ter da se v primeru neuspele prodaje javna dražba lahko 3x ponovi, izklicna cena pa se v ponovljenem postopku lahko vsakič zniža za 10 % prejšnje izklicne cene (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da ga sodišče ne obvešča o postopku osebnega stečaja in se mora sam pozanimati v stečajni pisarni. Že v pritožbi zoper prvi sklep o prodaji je navedel razloge in dokaze, ki pa jih sodišče ni upoštevalo in je samo sledilo upravitelju (glede predloga za dopustitev revizije z dne 9.2.2021). V predlogu za dopustitev revizije je tudi dodatno zahteval, da se v postopku osebnega stečaja ponovno preveri vrednost nepremičnin. Prav tako seznam upnikov ni realen in se ti podvajajo. Cenitve nepremičnin se bistveno razlikujejo od poročila stečajnega upravitelja. Sodišče ga tudi nikoli ni pozvalo, da predloži listine, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem terjatev in cenitvijo prodajanih nepremičnin, zato ponovno prosi, da se mu omogoči zaslišanje in dokaze njegovih trditev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma višje sodišče dolžniku pojasnjuje, da postopki zaradi insolventnosti, torej tudi postopki osebnega stečaja, tečejo predvsem pisno, narok pa se opravi le, ko to zakon posebej predpisuje, ali pa ko sodišče presodi, da bi bila izvedba naroka smotrna. Tudi postopek preizkusa terjatev se izvede pisno. Kakršnikoli dokumentacijo naj bi dolžnik imel, bi jo torej moral sam pravočasno (pred odločitvijo) predložiti sodišču prve stopnje. O postopku osebnega stečaja se dolžnikov tudi ne obvešča. Vročitve strankam postopka (tudi dolžniku) se v glavnem postopku (torej po izdaji sklepa o začetku postopka osebnega stečaja) opravijo z objavo na portalu AJPES, razen če zakon določa, da je treba pisanje vročiti (drugi odstavek Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – 123. člena ZFPPIPP v zvezi s 122. členom ZFPPIPP). Dolžnik ima možnost, da sam vpogleda v spis, ki jo je tudi izkoristil. Sodišču prve stopnje tako ni mogoče očitati, da bi moralo dolžnika posebej obveščati in razpisati narok.

5. Upravitelj se o prijavljenih terjatvah izjavi s predložitvijo osnovnega seznama preizkušenih terjatev, zoper katerega ima tudi dolžnik pravico vložiti ugovor o prerekanju terjatev upnikov (1. točka 385. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZFPPIPP). Iz spisa izhaja, da je upravitelj opravil štiri preizkuse terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, sklepi o preizkusu so pravnomočni. Zato dolžnik ne more več uveljavljati ugovorov o nerealnem seznamu upnikov in njihovem podvajanju, torej o morebitnem neobstoju priznanih ali ugotovljenih terjatev, vsekakor pa se o tem niti sicer ne odloča v postopku prodaje premoženja.

6. O pritožbi zoper sklep o prvi prodaji je višje sodišče odločilo, in sicer s sklepom Cst 271/2021 z dne 13.7.2021, v katerem je bilo dolžniku že odgovorjeno na navedbe v zvezi s predlogom za revizijo. Dolžnik tudi ne navaja nobenih novih okoliščin v zvezi s predlogom za revizijo, niti tega, da je bila ta dopuščena, predvsem pa ne pojasni, kaj je vsebina pravdne zadeve in kakšen vpliv ima na prodajo premoženja. Tudi če bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo in nato o njej odločilo, pa v pravdnem postopku ne bi moglo odločati o postopku osebnega stečaja, tudi ne o (ponovni) cenitvi nepremičnin, ki se prodajajo v postopku osebnega stečaja.

7. V čem naj bi se cenitve nepremičnin razlikovale od poročil upravitelja, dolžnik niti ne pojasni, zato na pritožbene navedbe ni mogoče konkretneje odgovoriti. Kot izhaja iz spisa, pa je polovica nepremičnin, o prodaji kateri je odločeno z izpodbijanim sklepom, v dolžnikovi lasti, polovica pa v lasti A. A., in se bodo prodajale skupaj.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.