Jedro

Stranka je po ustaljeni sodni praksi v skladu s prvim odstavkom 378. člena OZ sicer upravičena do obresti od pravdnih stroškov, vendar le pod pogojem, da jih je uveljavljala.

Določbe o tem, da bi bilo potrebno tožnika pred izdajo odločbe seznaniti s toženčevo pripoznavo zahtevka, v ZPP ni.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke zoper III. točko izreka sodbe in sklepa z dne 3. 3. 2021 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tej točki razveljavi v delu, v katerem so bile toženi stranki za primer zamude s plačilom pravdnih stroškov prisojene tudi zakonske zamudne obresti od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

II. V preostalem delu (tj. da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema odločbe plačati njene stroške postopka v višini 124,24 EUR) pa se pritožba tožeče stranke zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu v III. točki potrdi.

III. Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 9. 3. 2021 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 3. 2021 potrdi.

IV. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 3. 3. 2021 odločilo, da se delni umik tožbe z dne 22. 1. 2021 vzame na znanje in se postopek v delu, ki se nanaša na plačilo: - zneska 841,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2014 dalje do plačila; - zneska 3.194,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 7. 2015 dalje do plačila, ustavi (I. točka izreka sodbe na podlagi pripoznave in sklepa sodišča prve stopnje).

Razsodilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema (te) odločbe plačati znesek 1.731,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 10. 2017 dalje do plačila (II. točka izreka sodbe na podlagi pripoznave in sklepa sodišča prve stopnje) in da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema (te) odločbe plačati njene stroške postopka v višini 124,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (III. točka izreka sodbe na podlagi pripoznave in sklepa sodišča prve stopnje).

2. Dne 9. 3. 2021 pa je sodišče prve stopnje sklenilo še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene dodatne stroške postopka v znesku 94,17 EUR v 15 dneh od prejema (tega) sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje).

3. Zoper III. točko izreka odločitve z dne 3. 3. 2021 (tj. zoper sklep o stroških postopka) in _„zoper zavrnilni del stroškovnega sklepa istega sodišča“_ (tj. zoper sklep z dne 9. 3. 2021 v delu, v katerem tožeči stranki stroški niso bili priznani) je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep (z dne 9. 3. 2021) razveljavi, izpodbijano III. točko izreka sodbe na podlagi pripoznave in sklepa z dne 3. 3. 2021 pa spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo tožnikovih izvršilnih in pravdnih stroškov skupno 384,56 EUR (70,97 EUR + 313,59 EUR) v 15 dneh, in sicer od zneska 94,17 EUR od njegovega prejema prvostopnega sklepa, od razlike 290,40 EUR (384,56 EUR – 94,17 EUR) pa od prejema drugostopne odločitve ter tožnikove pritožbene stroške v 15 dneh od njegovega prejema drugostopne odločitve, v primeru katere od zamud z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbene stroške je pritožnica specificirala v stroškovniku na vlogi.

4. Na pritožbo tožeče stranke je tožena stranka odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče v celoti zavrne z ustreznimi stroškovnimi posledicami za tožnika. Pritožbene stroške je priglasila v stroškovniku na vlogi (tj. odgovoru na pritožbo).

**_O pritožbi zoper III. točko izreka sodbe na podlagi pripoznave in sklepa z dne 3. 3. 2021_**

5. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena.

6. O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določno zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP). Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člen ZPP).

7. V obravnavanem primeru je tožena stranka zakonski dejanski stan predhodno citirane norme napolnila s tem, ko je stroške, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo v 8. točki svoje obrazložitve, priglasila v specificiranem stroškovniku na list. št. 111. Pritožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru odločilo mimo zahtevka toženca in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZPP2). Tožena stranka je odločitev o stroških ugovora zoper sklep o izvršbi od prvostopenjskega sodišča zahtevala s tem, ko je stroške priglasila in jih določno opredelila. Po presoji pritožbenega sodišča takšno njeno postopanje zadostuje. Dejstvo, da v omenjeni vlogi ni izrecno navedla, da naj jih sodišče prve stopnje v plačilo naloži tožeči stranki, pa nima pomena kot mu ga pripisuje pritožnica. Materialno pravo, ki ga predstavljajo določbe 154. do 162. člena ZPP (sicer so v ZPP uzakonjena pravila postopka!) in ki med drugim določajo tudi, kdo je komu dolžan povrniti pravdne stroške, pozna sodišče namreč po uradni dolžnosti. Zahteva toženke, da naj sodišče prve stopnje stroške postopka v zvezi z ugovorom v plačilo _naloži tožeči stranki,_ zato ni bila potrebna. Drugačni pritožbeni očitki so po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeni.

8. Utemeljena pa je pritožba v delu, v katerem tožeča stranka uveljavlja, da tožena stranka za primer zamude s plačilom stroškov ni zahtevala, da ji sodišče prve stopnje prisodi še zakonske zamudne obresti. Stranka je po ustaljeni sodni praksi v skladu s prvim odstavkom 378. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) sicer upravičena do obresti od pravdnih stroškov, vendar le pod pogojem, da jih je uveljavljala.3 Ker po pravilnih navedbah pritožnice tega toženka v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni storila, je torej njeni pritožbi v tem delu potrebno ugoditi in odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka (sodbe na podlagi pripozanve in sklepa) razveljaviti v delu, v katerem so bile toženki za primer zamude s plačilom stroškov prisojene tudi zakonske zamudne obresti od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

9. Pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave in sklepa o delni ustavitvi postopka so v obravnavanem primeru nastopili, ko je sodišče prve stopnje prejelo vlogo tožene stranke, s katero mu je ta sporočila, da „_se strinja z delnim umikom tožbe_ (z dne 22. 2. 2021; list. št. 27 in 28) _in da v preostalem delu tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka vtožuje znesek v višini 1.731,79 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 10. 2017 ter pravdne stroške, pripoznava ta del tožbenega zahtevka“._ To izhaja iz določil tretjega odstavka 188. člena ZPP (po katerem v primeru umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka) in prvega odstavka 316. člena ZPP (po katerem v primeru, če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče _brez nadaljnjega obravnavanja_ sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi). Določbe o tem, da bi bilo potrebno tožnika pred izdajo odločbe seznaniti s toženčevo pripoznavo zahtevka, v ZPP ni. ZPP določa, da mora stranka v primeru, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (tretji odstavek 163. člena ZPP) in da lahko v primeru, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.4

10. Ker je tožeča stranka tako ravnala in je sodišče prve stopnje o vseh njenih priglašenih stroških odločilo, očitanje prvostopenjskemu sodišču, da tožeče stranke pred odločitvijo z dne 3. 3. 2021 ni seznanilo s pripoznavo zahtevka in da jo je na ta način prikrajšalo za izjavo, ki bi po navedbah pritožnice v skladu s procesnimi določili ustvarilo pogoje za enotno odločanje o stroških postopka (s tem pa tudi za njihovo enotno zapadlost), je po mnenju pritožbenega sodišča zato neučinkovito.

11. Pritožnica v nadaljevanju navaja, da bi sodišče prve stopnje glede stroškov, ki so predmet stroškovne odločitve v sodbi in sklepu, moralo tožencu naložiti vse tam obravnavane in tožnici priznane stroške postopka, tj. 70,97 EUR. Kaj s tem zasleduje, ni razumljivo. Iz obrazložitve odločitve z dne 3. 3. 2021 namreč jasno izhaja, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 70,97 EUR. Tožencu je torej v plačilo naložilo „vse tam obravnavane in tožniku priznane stroške postopka“. Ker je bila zaradi delnega umika tožbe tudi tožeča stranka toženi stranki dolžna povrniti 195,21 EUR in je sodišče prve stopnje terjatvi pravdnih strank iz naslova stroškov postopka pobotalo, pa je v izpodbijani III. točki izreka tudi pravilno odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati njene stroške postopka v višini 124,24 EUR (ne pa tudi, da je v primeru zamude dolžna poravnati zakonske zamudne obresti od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, kar je predhodno že bilo pojasnjeno). Pritožbenim razlogom v tem delu torej ni mogoče pritrditi in jih pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene.

12. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke zoper III. točko izreka odločitve z dne 3. 3. 2021 (gre za pritožbo zoper sklep; 166. člen ZPP) delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tej točki razveljavilo v delu, v katerem so bile toženki za primer zamude (s plačilom stroškov postopka) prisojene tudi zakonske zamudne obresti od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu (tj. v delu, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema odločbe plačati njene stroške postopka v višini 124,24 EUR) pa je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

**_O pritožbi zoper sklep z dne 9. 3. 2021_**

13. Pritožba ni utemeljena.

14. Pritožbeno sodišče kot neutemeljeno ocenjuje pritožbeno grajo, da je bistveno kršitev določb pravdnega postopka sodišče prve stopnje zagrešilo z napačno ugotovitvijo stopnje tožnikovega uspeha glede nadaljnjih pravdnih stroškov. Res je sicer, da je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom, kakršnega je postavila v svojem prvem pripravljalnem spisu, (zaradi pripoznave) uspela v celoti in da ga je toženec v celoti pripoznal, ni pa pravilno pritožbeno razmišljanje, da bi bilo zato potrebno tožencu v plačilo naložiti vse z izpodbijanim sklepom priznane stroške tožeče stranke v višini 313,59 EUR. Pripoznava tožbenega zahtevka se namreč razteza samo na del prvotno postavljenega zahtevka v višini 5.767,62 EUR, in sicer na 1.731,79 EUR (umik tožbe pa na preostalih 4.035,83 EUR), zato je odločitev prvostopenjskega sodišča o tem, da ji je tožena stranka dolžna povrniti (le) 30,03 % od dodatno priznanih stroškov postopka5, tj. 94,17 EUR, pravilna.6 Tožeča stranka ni upravičena do povrnitve več stroškov kot ji jih je priznalo prvostopenjsko sodišče. Izpodbijani sklep z dne 9. 3. 2021 je torej pravilen in zakonit, pritožba tožeče stranke pa v tem delu neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 3. 2021 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) potem ko je slednji prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

15. Ker je tožeča stranka uspela s pritožbo samo s sorazmerno majhnim delom in zaradi tega niso nastali posebni stroški, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločanju pritožbenega sodišča, zato ti stroški niso bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato sklenilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V odgovoru na delni umik tožbenega zahtevka in pripoznavi tožbenega zahtevka pa stroškov ni priglasila, zato prvostopenjsko sodišče o njih ni odločalo. 2 V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. 3 Dr. Lojze ude in drugi v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 55. 4 Kar vse je bilo tožeči stranki pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu z dne 9. 3. 2021. 5 Ki sicer znašajo 313,59 EUR. 6 Pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da je tožeča stranka v vlogi z dne 8. 3. 2021 dodatne pravdne stroške priglasila glede na VSP 5.767.62 EUR in ne glede na VSP pripoznanega zahtevka, zaradi česar pritožbene navedbe v tem delu (poleg tega da so neutemeljene) ocenjuje tudi kot manipulativne.