Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
10. 3. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tomaža Červeka iz Domžal, ki ga zastopa Irena Polak Remškar, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 10. marca 2005
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 168. člena, 193. člena in 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04 in 40/04 – ur.p.b.) se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija drugi odstavek 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da se za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiški knjigi, uporablja določba 211. člena tega zakona, 193. člen ZIZ, ki določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu tega zakona, ter 211. člen ZIZ, ki določa postopek izvršbe na nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Pobudnik meni, da so izpodbijane določbe v neskladju z 2. členom, z drugim odstavkom 14. člena, s 33., s 67. in z 69. členom Ustave ter z drugim odstavkom 98. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ).
2.Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).
3.Pobudnik pravni interes utemeljuje z navajanjem, da je dne 29. 5. 2003 sklenil kupoprodajno pogodbo, s katero je od prodajalcev, zakoncev, kupil stanovanje, ki ni vpisano v zemljiško knjigo. Po vselitvi v stanovanje je izvedel, da je bil eden izmed prodajalcev pred tem dolžnik v izvršilnem postopku št. In 638/95 pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem in da je bilo to stanovanje prodano na javni dražbi dne 12. 3. 2002 upniku v tem izvršilnem postopku. Sklep o izročitvi stanovanja upniku v tem postopku je postal pravnomočen dne 18. 9. 2002. Na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi stanovanja je upnik (kupec na dražbi) vložil predlog za izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanja. Okrajno sodišče v Domžalah je njegovemu predlogu ugodilo in dne 7. 5. 2004 izdalo sklep o izvršbi št. In 03/00007. Pobudnik je zoper ta sklep vložil ugovor tretjega in zatrjeval, da ima na stanovanju, ki je predmet izvršbe, lastninsko pravico, ki jo je pridobil na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 29. 5. 2003. Sodišče prve stopnje je njegov ugovor kot tudi njegov predlog za odlog izvršbe zavrnilo, Višje sodišče v Ljubljani pa je sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na odlog izvršbe, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
4.Določbe drugega odstavka 168. člena in 211. člena ZIZ, ki jih pobudnik izpodbija, se nanašajo na postopek izvršbe na nepremičnine (trinajsto poglavje ZIZ). Tak postopek je bil izvršilni postopek št. In 638/95 pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem. S pravnomočnostjo sklepa o izročitvi stanovanja v tem postopku je upnik (kupec na dražbi) na originaren način pridobil lastninsko pravico na tem stanovanju. Izvršilni postopek št. In 03/00007 pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, v katerem pobudnik sodeluje kot tretji, in ki še ni končan, pa je postopek izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve, ki izvira iz postopka št. In 638/95, in sicer za izpraznitev in izročitev nepremičnine upniku (šestnajsto poglavje ZIZ). Izid tega postopka ne more v ničemer vplivati na pravnomočne sodne odločbe, izdane v postopku št. In 638/95. Glede na to, da odločitev Ustavnega sodišča o razveljavitvi zakona ne učinkuje na razmerja, o katerih je bilo pred dnem razveljavitve že pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS), tudi morebitna razveljavitev izpodbijanih določb drugega odstavka 168. člena, in 211. člena ZIZ ne bi mogla izboljšati pobudnikovega pravnega položaja. Za izpodbijanje teh določb pobudnik torej ne izkazuje pravnega interesa.
5.Pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje določbe 193. člena ZIZ. Ta člen ZIZ se nanaša na postopek izvršbe na nepremičnine in določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu tega zakona. Določba se lahko nanaša le na postopek št. In 638/95 pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem. S pravnomočnostjo sklepa o izročitvi stanovanja v tem postopku je upnik (kupec na dražbi) na originaren način pridobil lastninsko pravico na tem stanovanju. Morebitna razveljavitev določbe 193. člena ZIZ na tak lastninskopravni položaj ne bi mogla vplivati. Pobudnik ne zatrjuje, da bi tekel kakšen postopek za spremembo ali razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi v tej zadevi. Pobudnik torej ni izkazal, da bi morebitna razveljavitev določbe 193. člena ZIZ izboljšala njegov pravni položaj.
6.Pobudnik v dopolnitvi pobude opozarja, da njegov primer ni edini in da zaradi slabe in pomanjkljive ureditve na tem področju ljudem nastaja škoda. Glede na to, da mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji pravni interes neposreden in konkreten ter da mora morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja, pobudnik z navedbami, v katerih se sklicuje na druge podobne primere in na splošno stanje pri izvršbah na nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, ni izkazal pravnega interesa. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo.
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj