Jedro

V odločbi o postavitvi pod skrbništvo sodišče določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Sama postavitev pod skrbništvo ne zahteva nujno omejitve samostojnega odločanja o sklepanju pravnih poslov. V primeru, ko je taka omejitev potrebna, sodišče pri odločanju o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odloči tudi o omejitvi poslovne sposobnosti.

Izrek

I.Pritožbam se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s kompleksnim izrekom izpodbijanega sklepa nasprotnega udeleženca postavilo pod skrbništvo (I.), za skrbnika imenovalo CSD X (II.), določilo naloge skrbnika v sedmih alinejah (III.), določilo, da skrbnik za nekatere posle potrebuje dovoljenje pristojnih oseb CSD X (IV.), skrbniku naložilo, da mora voditi evidenco o svojem delu in poročati o opravljenem delu pristojnemu centru za socialno delo (V.), centru za socialno delo naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa izvede postopek popisa in cenitve premoženja ter izročitve premoženja v upravljanje skrbniku (VI.), da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (VII.) ter da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve (VIII.).

2.Zoper sklep so pravočasne pritožbe vložili predlagatelj (sin nasprotnega udeleženca), nasprotni udeleženec in druga udeleženka (hči nasprotnega udeleženca). Slednja dva izpodbijata sklep v celoti, predlagatelj pa le odločitev pod II. točko izreka. V vseh treh pritožbah so uveljavljani vsi pritožbeni razlogi. Predlagatelj predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Nasprotni udeleženec predlaga razvelavitev izpodbijanega sklepa. Druga udeleženka predlaga, da pritožbeno sodišče njo in očeta povabi na sejo senata, izpodbijani sklep pa da naj razveljavi ter odloči o zadevi oziroma podredno, da vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje z napotilom, da o zadevi odloča druga sodnica. Predlagatelj in nasprotni udeleženec priglašata pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3.Predlagatelj se v odgovoru na pritožbi nasprotnega udeleženca in druge udeleženke zavzema za njuno zavrnitev ter priglaša stroške.

4.Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo predlagatelja zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške. V odgovoru na pritožbo druge udeleženke se zavzema za ugoditev pritožbi.

5.Druga udeleženka se v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca zavzema za ugoditev pritožbi, v odgovoru na pritožbo predlagatelja pa za njeno zavrnitev.

6.Pritožbe so utemeljene.

7.Ukrep postavitve pod skrbništvo predstavlja poseg države v ustavno varovane osebnostne pravice (35. člen Ustave), torej tudi t.i. splošno svobodo ravnanja. Ta predvideva, da ima posameznik pravico do samostojnega odločanja v zadevah - da je svoboden v odločanju o tem, kako naj ravna, in tudi v ravnanju v skladu s svojo odločitvijo. Predpostavke za poseg morajo biti določene v zakonu. V prvem odstavku 262. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je določeno, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). V odločbi o postavitvi pod skrbništvo sodišče določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ). V primeru, ko je to potrebno, sodišče pri odločanju o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odloči tudi o omejitvi poslovne sposobnosti. Sama postavitev pod skrbništvo namreč še ne zahteva nujno omejitve samostojnega odločanja o sklepanju pravnih poslov.

Tako lahko sodišče odloči, da oseba za sklepanje določenih pravnih poslov potrebuje dovoljenje skrbnika ali da oseba sploh ne more samostojno sklepati določenih pravnih poslov.

8.V tej nepravdni zadevi je pritožbeno sodišče že pojasnilo, da po Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) človekove pravice pripadajo vsakomur, tudi osebam z invalidnostjo. Številne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) se izrecno sklicujejo na Konvencijo o pravicah invalidov (v nadaljevanju MKPI). ESČP priznava, da mednarodni instrumenti za zaščito oseb z duševnimi motnjami vse večji pomen pripisujejo temu, da se tem osebam zagotovi čim več pravne avtonomije.

9.Z ukrepom postavitve pod skrbništvo država poseže v več konvencijskih pravic, tudi v pravico do zasebnega življenja (8. člen EKČP), ki posamezniku zagotavlja področje, na katerem lahko svobodno sledi razvoju in uresničevanju svoje osebnosti. ESČP pri presoji, ali gre za poseg, ki ga dopušča drugi odstavek 8. člena EKČP, upošteva pravice, ki jih zagotavlja MKPI, pa tudi načela iz Priporočila R(99)4, ki ga je 23. 2. 1999 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope glede pravne sposobnosti in postopkov skrbništva. Tako je npr. ESČP v zadevi Shtukaturov proti Rusiji ugotovilo kršitev 8. člena EKČP, ker so bile pritožnikove pravice zaradi neupoštevanja načela o sorazmernosti in načela o maksimalni ohranitvi sposobnosti iz gornjega Priporočila v danih okoliščinah omejene bolj kot je bilo to nujno potrebno.

10.V izpodbijanem sklepu zgoraj izpostavljena materialnopravna izhodišča za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo niso upoštevana. Sodišče prve stopnje tako ni ugotovilo okoliščin, na podlagi katerih bi bilo moč zaključiti, kakšen je najmanjši možen obseg ukrepov, ali je ukrep nujen glede na osebne okoliščine in potrebe nasprotnega udeleženca, ali bi lahko bližnje osebe sprejele kakšne odločitve, kakšni so interesi nasprotnega udeleženca in njegova dobrobit ter kako so z odločitvijo spoštovane želje in občutja nasprotnega udeleženca.

11.Zaradi nasprotja med izrekom in obrazložitvijo je sodišče prve stopnje storilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katero pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V izreku sklepa je namreč pod III. točko določeno, da je "skrbnik dolžan opravljati v varovančevem imenu in na njegov račun vse, kar sodi v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja ter zastopati varovanca v zvezi z urejanjem in uveljavljanjem vseh njegovih pravic, interesov in koristi, zlasti pa [...] vseh njegovih finančnih in premoženjskih pravic, interesov in koristi, ki vrednostno presegajo znesek 100 EUR na posamezni posel oziroma, ki v skupnem znesku vseh poslov mesečno presegajo znesek 400 EUR za koledarski mesec". Kljub temu, da določitev skrbnika sama po sebi ne pomeni, da je oseba glede zadev, ki spadajo med skrbnikove naloge, poslovno sposobnost izgubila, je sodišče v obrazložitvi sklepa pod 21. in 22. točko obrazložilo, da je nasprotnemu udeležencu ohranjena le delna finančno samostojnost s tem, ko je "skrbnik dolžan upravljati v varovančevem imenu in na njegov račun vse, kar sodi v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja in vse, kar presega s strani sodišča določene zneske 100 EUR na posamezni posel oziroma za posle, ki v posameznem koledarskem mesecu presegajo skupni znesek 400 EUR". Sodišče je torej, kot izhaja iz 21. in 22. točke obrazložitve, ocenilo, da nasprotni udeleženec potrebuje omejitev finančne samostojnosti, tako da poslov nad 100 oziroma 400 EUR ne sme sklepati brez sodelovanja skrbnika, toda v izreku pa take omejitve ni določilo.

12.Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka z ugotavljanjem okoliščin za izrek predlagane postavitve pod skrbništvo, saj bi se o vrsti bistvenih vprašanj prvič izreklo in na ta način stranke prikrajšalo za pravico do pritožbe. Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti sodbe tudi postopkovne kršitve ni moč odpraviti. Zato je potrebno vsem trem pritožbam ugoditi, sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen, prvi odstavek 354. člena in prvi odstavek 355. člena ZPP). Čeprav je razveljavitev potrebna že zaradi preprečitve posega v pravico do poštenega sojenja, gre pojasniti še, da zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek v pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja sploh ne bo poseženo, saj je za dopolnitev postopka v obravnavani zadevi potreben enak čas ne glede na to, ali se postopek dopolnjuje pred nižjim ali pritožbenim sodiščem (drugi odstavek 355. člena in 366. člen ZPP).

13.Po ugotovitvi gornje pomanjkljivosti sodbe so se ostale pritožbene navedbe izkazale za nebistvene. Zato njihove utemeljenosti pritožbeno sodišče ni preizkušalo. Je pa zaradi vztrajanja razpravljajoče sodnice na napačnih pravnih stališčih, zavzetih že v po uradni dolžnosti izdanem sklepu o postavitvi začasnega skrbnika z dne 9. 4. 2024, odredilo, da mora nov postopek opraviti drug sodnik (356. in 366. člen ZPP).

14.Kakšni posebni napotki za nov postopek, v katerem bo potrebno ponovno odločiti o predlogu, sodišču prve stopnje niso potrebni. Dovolj jasno je namreč iz gornje obrazložitve razvidno, da je najprej potrebno ugotoviti, ali nasprotni udeleženec skrbnika sploh potrebuje. Določitev skrbnika je namreč sprejemljiva le, če za osebo ni poskrbljeno na drug način. V kolikor je postavitev skrbnika potrebna, je potrebno skrbnikove naloge ustrezno določno opredeliti, rešiti vprašanje poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca ter izbrati skrbnika. Pri tem velja izpostaviti, da od uveljavitve DZ dalje v ospredju skrbništva ni (več) skrb za premoženje - temveč skrb za osebo. Gre zgolj za urejanje zadev, ki jih te osebe ne zmorejo same. Npr. za podporo pri urejanju ustreznega bivanjskega okolja, sprejemanju zdravstvenih odločitev, razvijanju in ohranjanju socialne mreže, vključevanju v dejavnosti in podobno. Premoženje, ki ga ima oseba, je predvsem za zagotavljanje blaginje osebe. Vsebini zadeve primerno mora potekati tudi postopek - na način, ki spoštuje dostojanstvo osebe, ki se postavlja pod skrbništvo ter na način, na katerega bo varovana pravica do poštenega sojenja.

Ker naj bi nasprotni udeleženec slabše slišal, se mora postopek voditi tako, da ne bo prikrajšan pri pravici do izjave ali razumevanja ter da mu bo omogočen enakopraven dostop do postopka.

15.O priglašenih pritožbenih stroških bo zaradi razveljavitve odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1M. Orehar Ivanc v K. Mramor, M. Orehar Ivanc, V. Ravnik Koprivec, V. Tinta Tavčar: Skrbništvo za odrasle osebe, Pravosodni bilten 3/2021, str. 29; dostopno na: https://cip.gov.si/pravosodni-bilten/ (15. 5. 2025).

2B. Novak v Novak (red.): Komentar družinskega zakonika (2019), str. 832.

3V sklepu Cp 1299/2024 z dne 26. 9. 2024.

4Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 10/2008 (Uradni list RS, št. 37/2008).

5ESČP, Stanev proti Bolgariji, 17. 1. 2012, 244. točka obrazložitve.

6ESČP, Sýkora proti Češki, 22. 11. 2022, 101. točka obrazložitve.

7MKPI v četrtem odstavku 12. člena (med drugim) določa, da morajo biti zaščitni ukrepi, povezani z uveljavljanjem pravne sposobnosti, sorazmerni s stopnjo, do katere vplivajo na pravice in koristi posameznika, ter prilagojeni posameznikovemu položaju

8Council of Europe Committee of Ministers Recommendation No. R (99) 4 of the Committee of Ministers to member states on principles concerninf the legal protection of incapable adults - v angleščini dostopno na: https://search.coe.int/cm#{%22CoEIdentifier%22:[%2209000016805e303c%22],%22sort%22:[%22CoEValidationDate%20Descending%22]} (15. 5. 2025).

9Shtukaturov proti Rusiji, 27. 3. 2008, 95. točka obrazložitve.

10V nepravdnem postopku se ZPP smiselno in subsidiarno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

11D.D. proti Litvi, 14. 2. 2012, 124. točka obrazložitve.