Jedro

Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednost se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna v osmih dneh tožnici plačati 912,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2022 (I. točka izreka izpodbijane sodbe) in še 275,33 EUR tožničinih stroškov pravdnega postopka (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper sodbo je toženka vložila laično pritožbo in navedla, da ji listine niso znane in ne ve, na kaj bi se nanašale, o čemer se bo bolj podrobno izjasnila, ko bo prejela dokumentacijo s strani upnika.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo priglasila stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi je tožnica zahtevala plačilo komunalnih storitev in taks za plačilo oskrbe s pitno vodo in ravnanje z odpadki. Toženka je najemnica poslovnega prostora, na katerega se nanaša odjemno mesto. Pravdni stranki sta pogodbo za odvzem, odvoz in odlaganje nevarnih odpadkov sklenili leta 2014, podlaga za zaračunavanje oskrbe s pitno vodo pa je v Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju občine Tržič. Višina tožničine terjatve v postopku ni bila sporna, zato je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo v celoti.

8. Višje sodišče ugotavlja, da toženka v pritožbi ni podala nobenih konkretiziranih pritožbenih trditev, zato je izpodbijano sodbo glede kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo po uradni dolžnosti. Te niso podane, izpodbijana sodba pa je pravilna in zakonita.

9. K temu višje sodišče zgolj še dodaja, da je neutemeljena pritožbena trditev toženke, da ji listine niso znane, saj se v pritožbi sklicuje na izpodbijano sodbo, ki ji je bila vročena in zoper katero se je pravočasno pritožila. Ustrezne dokumentacije, o kateri naj bi se bolj podrobno izjasnila, pa s strani upnika ne bo več prejela, saj je o tem sodišče že odločilo z izpodbijano sodbo, ki je s to odločitvijo višjega sodišča postala pravnomočna.

10. Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo (v katerem tožnica sama priznava, da je na toženkino pritožbo nemogoče podati obrazložen odgovor) pa ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča in tako ni bil potreben (155. člen ZPP). Zato tožnica sama krije stroške, ki so ji z njim nastali.