Jedro

Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je potrebno določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP uporabiti tudi v konkretnem primeru, ko dva od sospornikov nista dala povoda za tožbo in sta pripoznala tožbeni zahtevek, preden sta se spustila v obravnavanje glavne stvari.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se stroškovni del izpodbijane sodbe (II.2. točka) spremeni tako, da se glasi: "Prvotožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 3.518,77 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila".

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti drugi in tretji toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 175,00 EUR v roku petnajst dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem stroškovnem delu sodbe tožencem naložilo, da so dolžne vsaka do 1/3 povrniti 3.518,77 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper sklep se pritožujeta drugo in tretjetožena stranka in uveljavljata pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da pred pravdo nista bili v nobenem kontaktu s tožečo stranko, niti s prvotoženo stranko. Druga in tretja tožena stranka nista z ravnanjem ali opustitvijo povzročili, da ju je tožeča stranka morala zajeti s tožbo. Tožena stranka kot stranka v verigi pogodb in tretjetožena stranka kot zemljiškoknjižni lastnik nista s svojim ravnanjem ali opustitvijo povzročili tega sodnega postopka. Tožeča stranka ju je bila primorana zajeti s tožbo kot nujna in enotna sospornika s prvotoženo stranko. Drugo in tretjetožena stranka tudi nista mogla vpisati prvotožene stranke v zemljiško knjigo. Sodišče v izpodbijani odločbi ni obrazložilo, v čem naj bi se kazala pasivnost druge in tretje tožene stranke, oziroma, kako naj bi s svojo aktivnostjo preprečili predmetni spor. Sodišče je nepravilno uporabilo četrti odstavek 161. člena ZPP. Prvotožena stranka, ki je povzročila predmetni postopek, je bila pred in med pravdo pasivna in s tem povzročila potrebo po postopku, vendar zaradi njene pasivnosti drugo in tretjetožena stranka ne smeta nositi stroškovnih posledic. Tožeča stranka bi lahko uspešno vložila tožbo v tej zadevi, če ne bi tožila drugotožene stranke. Določilo 6. člena ZPPLPS v zvezi z 248. členom ZZK-1, je vzpostavilo domnevo, da je tisti prodajalec, ki je stanovanje oziroma posamezni del prodal po določbah SZ, v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik posameznega dela. Iz pogodbe izhaja, da je prišlo do prodaje stanovanje na podlagi določil Stanovanjskega zakona in da je bila prodajalec Ž. J. d.o.o.. Na podlagi navedenega bi lahko tožeča stranka vložila tožbo tudi tako, da naj bi namesto drugotožene stranke tožila Ž. J.. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je stališče drugo in tretjetožene stranke, da nista dolžni povrniti stroškov tožeče stranke, utemeljeno. Pri tem se pravilno sklicujeta na določilo četrtega odstavka 161. člena Zakona o pravdnem postopku (1).

5. Sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki (prvi in tretji odstavek 161. člena ZPP). Za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki (161. člen ZPP). Četrti odstavek tako določa posebno pravilo za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s pravdnimi dejanji. Za te drugi sosporniki niso odgovorni.

6. 157. člen ZPP pa določa, da mora tožnik povrniti pravdne stroške toženi stranki, ki ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.

7. Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je potrebno določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP uporabiti tudi v našem primeru, ko dva od sospornikov nista dala povoda za tožbo in sta pripoznala tožbeni zahtevek, preden sta se spustila v obravnavanje glavne stvari.

8. Tožeča stranka je vložila tožbo na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, ki je tožeči stranki naložilo predložitev listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini. Tožnica je v tožbi navedla, da je tretjetožena stranka zemljiškoknjižna lastnica spornega stanovanja, prvotožena stranka pa je s kupoprodajno pogodbo to stanovanje kupila od drugotožene stranke. Tožeča stranka kot upnik ne razpolaga z listino, na podlagi katere bi lahko dosegla vpis lastninske pravice na prvotoženo stranko kot dolžnico v izvršilnem postopku, zato vlaga to tožbo. Tretjetožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da upniku določba petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (2) daje zgolj pravico, da z oblikovalno tožbo zahteva, naj se pri nepremičnini, ki je v lasti nevknjiženega lastnika, vknjiži lastninska pravica na dolžnika. Tožeča stranka pa v tožbi ni postavila ustreznega tožbenega zahtevka in ga zato tretjetožena stranka ni mogla pripoznati. Tožeča stranka je nato postavila nov zahtevek, prvotni zahtevek pa je uveljavljala kot podredni zahtevek, in sicer je zahtevala, da se pri nepremičnini vknjiži lastninska pravica na prvo toženo stranko. Drugotožena stranka in tretjetožena stranka sta tožbeni zahtevek pripoznali. Prvotožena stranka na tožbo ni odgovorila, niti ni pristopila na narok za glavno obravnavo, sodišče pa je nato izdalo zamudno sodbo. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče šteje, da drugo in tretjetožena stranka nista dali povoda za tožbo in da sta se po vloženi tožbi strinjali z utemeljitvijo tožbenega zahtevka. Njuno stališče, da iz teh razlogov ne moreta biti zavezani k povrnitvi tožničnih stroškov postopka, je po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno (primerjaj sklep VSL I Cp 1593/2013).

9. Zaradi zmotne uporabe pravil ZPP o povrnitvi stroškov postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani stroškovni del sodbe spremenilo tako, da drugo in tretjetožena stranka nista dolžni povrniti tožničinih stroškov postopka skupaj s prvotoženo stranko (3. točka 365. člena ZPP).

10. Ker sta drugo in tretjetožena stranka s pritožbo uspeli, je dolžna tožeča stranka po načelu uspeha v pravdi povrniti njune pritožbene stroške (154. člen ZPP). Pritožbene stroške sestavljajo stroški sodnih taks (90,00 EUR, nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi zoper druge odločbe (tar. št. 3220) 50 EUR, nagrada za postopek po tar. št. 1200 (zastopanje več strank) 15,00 EUR, pavšalni stroški 20,00 EUR in stroške DDV. Stroški so odmerjeni v skladu s stroškovnikom v spisu (156. in 165. člen ZPP).

(1) Ur. list RS, št. 26/1999 do 45/2008, ZPP.

(2) Ur. list RS, št. 51/1998 in naslednje, v nadaljevanju ZIZ