Jedro

Glede izvršbe na denarno terjatev dolžnikov dolžnik nima položaja tretjega.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. in 3. točki razveljavi in zadeva v tem delu vrne v ponovno odločanju sodišču prve stopnje. V ostalem delu (1. točka sklepa) se pritožba zavrne in se v tem delu sklep potrdi.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1.) zavrglo pritožbo dolžnikovega dolžnika A. d. o. o., zoper sklep o izvršbi; (2.) zavrglo ugovor tretjega A. d. o. o., in (3.) odločilo, da upnica in tretji nosita vsak svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper celoten sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tretji, ki predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, upniku pa naloži plačilo pritožbenih stroškov. Opozarja, da je vložil ugovor tretjega in ne pritožbe zoper sklep o izvršbi. Sodišče je zato napačno ugovor obravnavalo kot pritožbo, saj je zavzelo stališče, da naj tretji ne bi imel položaja tretjega, ampak zgolj položaj dolžnikovega dolžnika, zaradi česar ni imel pravice vložiti ugovora tretjega, ampak le pritožbo. Ker sklep o izvršbi v položaj tretjega (ki ga je sodišče zreduciralo na dolžnikovega dolžnika) ne posega, naj dolžnikov dolžnik ne bi imel pravnega interesa za vložitev pritožbe, ki je bila zato zavržena. Tretji meni, da je takšna odločitev napačna, saj je v ugovoru navedel, da je izvršba nedopustna zaradi pravice, ki jo ima na zarubljeni terjatvi, ne pa zaradi pritožbenih razlogov, zaradi katerih naj bi bil sklep o izvršbi nezakonit. Že iz tega je jasno, da je imel voljo, da pravno sredstvo vloži kot tretji in ne kot dolžnikov dolžnik. Nadalje pritožba opozarja, da je sodišče ugovor najprej presojalo vsebinsko, šele zatem pa je prešlo na presojo, ali so podane procesne predpostavke za pravno sredstvo tretjega, kar je po oceni pritožnika napačno. Pritožnik zato meni, da je sodišče vsebinsko presodilo ugovor in ugotovilo, da tretji nima pravice, ki bi preprečevala izvršbo, oziroma da ugovor tretjega ni utemeljen. Takšne pristojnosti pa sodišče nima, saj mora samo poslati ugovor upniku in nato, če upnik ugovoru nasprotuje, izda sklep s katerim ga zavrne, če pa mu ne nasprotuje, pa izda sklep s katerim ugovoru ugodi in izvršbo delno ali v celoti ustavi. Sodišče je zato izdalo sklep, ki nima podlage v zakonu.

Po prepričanju tretjega pa je nezakonita tudi 2. točka izpodbijanega sklepa. Ugovor tretjega je sodišče v tej točki zavrglo, ker naj bi zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo vpis zaznambe izvršbe – do odločanje o tem namreč še ni prišlo zaradi plombe, ki je vpisana v zemljiški knjigi. To bi pomenilo, da ni prišlo do oprave prvega izvršilnega dejanja, posledično pa bi sodišče prve stopnje izvršbo na tako nepremičnino ustavilo. Na ta način naj bi bil položaj tretjega ustrezno zaščiten in zato tretji nima pravnega interesa za vložitev ugovora tretjega. Po mnenju pritožbe takšna argumentacija nima podlage v zakonu. Takšna argumentacija namreč terja, da se tretji zanaša na pravilnost odločanja zemljiškoknjižnega sodišča, ki lahko izda tudi napačno odločitev in dopusti vpis zaznambe izvršbe, znani pa so primeri, ko postanejo pravnomočne tudi vsebinsko napačne ali nezakonite sodne odločbe. Poleg tega pa je zemljiškoknjižno sodišče v tem primeru le izvedbeno sodišče, kar pomeni, da mora do vsebinske odločitve priti v izvršilnem in ne v zemljiškoknjižnem postopku. Končno pa pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje tudi nima zakonske podlage, da bi v opisani situaciji po uradni dolžnosti ustavilo izvršbo. Zato tretji meni, da vsekakor ima pravni interes za vložitev ugovora tretjega. Ker sta nezakoniti prvi dve točki izpodbijanega sklepa, je nezakonita tudi odločitev o ugovornih stroških.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo, dolžnik pa pritožbi pritrjuje in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede odločitve iz 1. točke izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je pravilno presodilo, da glede izvršbe na denarno terjatev dolžnikov dolžnik nima položaja tretjega. Tretji je namreč zgolj tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. V vlogi z dne 28. 9. 2020, je pritožnik v delu, ki se nanaša na denarno terjatev, zapisal le, da rok za plačilo kupnine 7.174.432,56 EUR) še ni potekel in da je bilo plačilo odloženo do 21. 6. 2021, kupnino pa je pritožnik dolžan na podlagi asignacije nakazati na transakcijski račun svojega hipotekarnega upnika B. d. o. o. Iz povzetih navedb ni razbrati, da bi pritožnik v tem delu svoje vloge trdil, da ima na predmetu izvršbe (denarni terjatvi, ki jo ima do njega dolžnik) pravico, ki preprečuje izvršbo. Sodišče prve stopnje je glede tega tudi pravilno pojasnilo, da izdani sklep o rubežu terjatve ne vpliva na položaj dolžnikovega dolžnika in da bo po pravnomočnosti sklepa izdan sklep o prenosu terjatve, na podlagi katerega pa bo lahko upnik zoper dolžnikovega dolžnika, v primeru, da ta ne bo hotel poplačati prenesene terjatve, pričel s postopkom za izterjavo, v katerem pa bo lahko dolžnikov dolžnik uveljavljal vse ugovore, ki bi jih sicer lahko nasproti dolžniku. Ker pritožba dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu po četrtem odstavku 107. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju1 (v nadaljevanju: ZIZ) zoper sklep o rubežu terjatve ni dovoljena, je sodišče prve stopnje pravilno vlogo dolžnikovega dolžnika, ki jo je obravnavalo kot pritožbo, zavrglo.

6. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da se vlogo presoja po vsebini in ne po naslovu. Predmetna vloga, ki jo je dolžnikov dolžnik poimenoval »ugovor tretjega«, pa v delu, kolikor se nanaša na izvršbo na terjatev, nikakor ne predstavlja ugovora tretjega2, ampak kvečjemu pritožbo dolžnikovega dolžnika, ki pa ni dopustna.

7. Pritožbeno sodišče ne vidi iz katerega dela obrazložitve izpodbijanega sklepa bi izhajalo, da je sodišče prve stopnje najprej presojalo ugovor vsebinsko in šele nato glede procesnih predpostavk. Vse, kar je vsebinskega v tem delu, je, da je sodišče prve stopnje v 4. odstavku obrazložitve povzelo navedbe iz vloge z dne 28. 9. 2020, v naslednjem odstavku je povzelo določbe ZIZ, ki se nanašajo na ugovor tretjega, nato pa je v 6. odstavku obrazložitve pojasnilo, zakaj šteje, da vloga v opisanem obsegu ne predstavlja ugovora tretjega, ampak pritožbo. Tako se pokaže, da ne drži, da bi sodišče najprej opravilo vsebinsko presojo vloge. Glede na dejstvo, da dolžnikov dolžnik v vlogi niti ni zatrjeval v delu, ki se nanaša na izvršbo na denarno terjatev, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, pa vsebinska presoja niti ni bila mogoča. 8. Ni pa pravilna odločitev sodišča prve stopnje iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa, ko je bil v delu, ki se nanaša na nepremičnine, zavržen ugovor tretjega. Drži sicer, kar je zapisalo sodišče prve stopnje v 9. do 12. točki obrazložitve, a vendar to že pomeni vsebinsko presojo, ki pa je v izvršilnem postopku ni mogoče opraviti, saj je pridržana za kasnejši pravdni postopek (če tretji vloži tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe). Nikakor pa glede na ugotovljeno dejansko stanje tretjemu ni mogoče odrekati pravnega interesa za vložitev ugovora. Kot pravilno opozarja pritožba, bi sodišče prve stopnje moralo ugovor tretjega le poslati v odgovor in potem, če upnik v roku ne odgovori na ugovor ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, v celoti ali delno ustaviti izvršbo; če pa upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, pa ugovor zavrniti (prvi odstavek 65. člena ZIZ). Tudi če bi štelo, da pravica tretjega ni verjetno izkazana, bi ugovor zavrnilo (peti odstavek 65. člena ZIZ). V vsakem primeru pa bi lahko tretji nato v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začel pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o ugovoru tretjega. Ker je bil sklep o ugovoru tretjega (2. točka izpodbijanega sklepa) razveljavljen, je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških (3. točka sklepa), saj bo morebitna drugačna odločitev za seboj potegnila tudi drugačno porazdelitev uspeha strank.

10. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. 2 Kot že opozorjeno, dolžnikov dolžnik v njej ne zatrjuje, da ima na na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. 3 Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami.