Jedro

Tožeča stranka je pravilno v 60-dnevnem roku v skladu s takrat veljavno sodno prakso vložila tožbo na sklenitev pravnega posla. Glede na to, da je postopek začel teči v skladu s takratno upravnosodno prakso, ga je treba tako tudi nadaljevati. To je potrebno zato, da je onemogočeno vzporedno odločanje v upravnem in pravdnem postopku in zagotovljena pravna varnost. Po zaključku pravdnega postopka pa bo tožeča stranka, če bo v tem postopku uspešna, lahko vložila predlog za odobritev pravnega posla.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik dne 14. 8. 2012 pri Upravni enoti Maribor vložil zahtevek za odobritev pravnega posla, sklenjenega s sprejemom ponudbe družbe A. d.o.o. za prodajo zemljišča s parc. št. 774/8 k.o. …. Tožnik je zoper prodajalca znotraj 60 dnevnega roka po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) sprožil pravdo na sklenitev pogodbe in izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice ter o tem dne 24. 3. 2010 obvestil upravni organ. Hkrati je zahteval prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v pravdi. Prvostopni organ ugotavlja, da je prodajalec A. d.o.o. dne 23. 12. 2009 podal ponudbo za prodajo zgoraj navedenega kmetijskega zemljišča. Ponudba je bila dne 24. 12. 2009 objavljena na oglasni deski Upravne enote Maribor. Rok za sprejem ponudbe je tako začel teči 25. 12. 2009 in je potekel s 25. 1. 2010. Ponudbo za nakup so sprejeli štirje zainteresirani kupci, prednostno pravico do nakupa v skladu s 23. členom ZKZ pa sta uveljavljala dva kupca, tudi tožnik. Po prvem odstavku 22. člena ZKZ se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v 60 dneh po preteku roka za sprejem ponudbe. V konkretnem primeru je 30 dnevni rok potekel dne 25. 1. 2010, zato bi moral tožnik vlogo za odobritev pravnega posla vložiti v roku 60 dni, torej do 26. 3. 2010. Ker tega ni storil, je prvostopni organ tožnikovo vlogo za odobritev pravnega posla, vloženo dne 14. 8. 2012, po 3. točki prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel. Tožeča stranka se je zoper navedeni prvostopni sklep pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa je kot drugostopni organ njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopni sklep, vendar iz drugih razlogov. Drugostopni organ ugotavlja, da je tožnik pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložil tožbo zoper prodajalca za sklenitev kupoprodajne pogodbe za predmetno zemljišče po določbah ZKZ v času, ko je bila v veljavi sodna praksa pred sprejemom načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012. Pri tem se drugostopni organ sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 369/2010, iz katere izhaja, da je bila do sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011 prevladujoča praksa sodišč in upravnih organov v primerih, ko je ponudnik odklonil sklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe v smislu prvega odstavka 22. člena ZKZ, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. V sodbi X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011 je Vrhovno sodišče RS to stališče spremenilo in odločilo, da je pravni posel sklenjen že s sprejemom ponudbe, vlogi za odobritev pravnega posla pa ni treba predložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe, kar pomeni, da mora sprejemnik ponudbe zahtevo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ vložiti v 60 dneh od poteka 30 dnevnega roka, ki začne teči z dnevom, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski. V zadevi II Ips 369/2010 sodišče ugotavlja, da je tožnik ravnal v skladu s takrat prevladujočo torej prvotno sodno prakso, ko v 60 dnevnem roku po prvem odstavku 22. člena ZKZ ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla, ampak tožbo na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pa tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve posla. Zato je sodišče zaradi zagotovitve pravne varnosti v vmesnem obdobju z ugoditvijo zahtevku za sklenitev pogodbe tožniku omogočilo, da v 60 dneh od pravnomočnosti odločbe pred upravno enoto zahteva odobritev posla.

Drugostopni organ sklicujoč se na zgoraj navedeno odločitev Vrhovnega sodišča RS zaključuje, da prvostopni organ ni ravnal pravilno in zakonito, ko je vlogo tožnika z dne 14. 8. 2012 štel kot vlogo po prvem odstavku 22. člena ZKZ ter o vlogi odločil z upravnim aktom. Po njegovi presoji bi moral prvostopni organ uporabiti določbo 2. alinee prvega odstavka 129. člena ZUP ter skladno z njo najprej preizkusiti navedeno vlogo stranke in jo s sklepom zavreči, ker tožnik z njo ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi. Ker pa je prvostopni organ v izpodbijanem sklepu odločil, da se vloga tožeče stranke zavrže, je izrek tudi po presoji drugostopnega organa pravilen, vendar pa obrazložen z napačnimi razlogi. Glede na to je drugostopni organ po tretjem odstavku 248. člena ZUP pritožbo tožeče stranke zavrgel. Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da je tožnik dne 25. 1. 2010 obvestil Upravno enoto Maribor, da sprejema ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča s parc. št. 774/8 k.o. … prodajalca A. d.o.o, ki je bila oglašena na njeni oglasni deski. V sprejemu ponudbe se je skliceval na svojo predkupno upravičenje, ki mu gre po ZKZ kot kmetu, katerega edino dejavnost predstavlja prav kmetovanje. Tožnik je prodajalca pozval k sklenitvi pogodbe, ta pa je to pogojeval z dodatnimi pogoji, ki jih njegova ponudba ni vsebovala. Ker tožnik nanje ni pristal, je znotraj 60 dnevnega roka dne 24. 3. 2010 Upravno enoto Maribor obvestil, da ima najmočnejšo kupno pravico in da bo svojo pravico do nakupa uveljavil v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, svojemu obvestilu pa je priložil tožbo s potrdilom o njeni vložitvi in predlagal, da upravni organ postopek odobritve pravnega posla prekine do izvršljivosti sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru. O tožnikovi zahtevi Upravna enota Maribor ni odločila, je pa tožnika seznanila s svojim stališčem, naj vloži predlog za odobritev pravnega posla v roku 60 dni po pravnomočnosti sodbe in priloži sodbo, ki nadomešča sklenitev pogodbe o pravnem poslu. Pred prvo glavno obravnavo v pravdnem postopku tožnika zoper prodajalca, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. III P 405/2010 je v zvezi s vprašanjem posledice akcepta prodajne ponudbe Vrhovno sodišče RS dne 5. 4. 2012 sprejelo načelno pravno mnenje. Glede na sprejeto načelno pravno mnenje je tožnik pri Upravni enoti Maribor dne 13. 8. 2012 zahteval, da odobri pravni posel s prodajalcem, do sklenitve katerega je prišlo po sili zakona z dnem njegovega akcepta prodajalčeve prodajne ponudbe. Tožnik se ne strinja z odločitvijo prvostopnega organa, da je njegova vloga prepozna, ne strinja pa se tudi z odločitvijo pritožbenega organa, ki je prvostopno odločitev potrdil z obrazložitvijo, da naj tožnik z vlogo ne bi uveljavljal kakšnih svojih pravic. Tožnik namreč s to vlogo uveljavlja svojo pravno korist, da se o odobritvi pravnega posla končno odloči, saj je tožnik že z vlogo z dne 24. 3. 2010 zadostil načelnemu pravnemu mnenju Vrhovnega sodišča RS. Po stališču tožbe je treba njegovo vlogo z dne 13. 8. 2012 šteti kot zahtevek, da Upravna enota Maribor odloči o odobritvi sklenjenega pravnega posla, ki jo je terjal z vlogo z dne 24. 3. 2010, zato ni podlage za zavrženje. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, je bila dne 24. 12. 2009 objavljena ponudba prodajalca A. d.o.o. za prodajo kmetijskega zemljišča št. 774/8 k.o. …. Razen tožnika so ponudbo sprejeli še trije drugi zainteresirani kupci. Dne 24. 3. 2013 je tožnik pri prvostopnem organu vložil vlogo naslovljeno „Predlog za prekinitev postopka zaradi odobritve pravnega posla.“ Iz njegove vloge izhaja, da je akceptiral ponudbo prodajalca A. d.o.o. in da meni, da ima kot prvi predkupni upravičenec, to je kmet, ki mu kmetovanje predstavlja edino dejavnost, prednost pred drugimi zainteresiranimi kupci. Hkrati je naslovnemu upravnemu organu predložil kopijo tožbe, vloženo znotraj 60 dnevnega roka za odobritev vtoževanega posla in predlagal, da upravni organ postopek odobritve pravnega posla prekine do izvršljivosti predmetne sodbe. Dne 18. 5. 2010 je tožnik upravnemu organu poslal vlogo, v kateri upravnemu organu ponovno predlaga, naj izda sklep o prekinitvi postopka. Prvostopni organ je tožniku z vlogo z dne 25. 5. 2010 odgovoril, da pri Upravni enoti Maribor ni bila podana vloga za odobritev pravnega posla kupoprodajne pogodbe, zato ni podlage za izdajo sklepa o prekinitvi postopka. Na tožnikov ponovni poziv z dne 31. 5. 2010, naj upravni organ odloči o prekinitvi postopka, mu je bilo z vlogo z dne 30. 6. 2010 odgovorjeno, da je treba vlogo za odobritev pravnega posla vložiti v roku 60 dni po pravnomočnosti sodbe, vlogi pa dostaviti pogodbo o pravnem poslu oziroma pravnomočno sodbo, ki nadomešča sklenitev pogodbe o pravnem poslu.

Dne 14. 8. 2012 je tožeča stranka na prvostopni organ naslovila predlog za odobritev pravnega posla, v katerem se sklicuje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 5. 4. 2012, iz katerega izhaja, da je ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča dana na podlagi 20. člena ZKZ v razmerju do upravičencev zavezujoča in je zato pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, vendar z odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Na osnovi tega je tožeča stranka zahtevala, da upravni organ odloči o odobritvi pravnega posla.

Sodišče se strinja s stališčem drugostopnega organa, da je postopek do vložitve tožnikove vloge za odobritev pravnega posla z dne 14. 8. 2012 tekel v skladu s sodno prakso, ki je bila v veljavi do sprejema načelnega pravnega mnenja obče seje Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012. S tem načelnim pravnim mnenjem je Vrhovno sodišče odločilo, da je ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča dana na podlagi 20. člena ZKZ v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti na ponudbo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ. Kot ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovanih pravnih poslov. Zahteva po predložitvi pogodbe o pravnem poslu v postopku odobritve pravnega posla iz 22. člena ZKZ je izpolnjena, če se predkupni upravičenec, ki je pravočasno sprejel ponudbo sklicuje na izjavo o sprejemu ponudbe. Predkupni upravičenec katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila.

Do sprejema tega načelnega pravnega mnenja pa je bila upravnosodna praksa takšna, da sprejemnik ponudbe v primeru, ko prodajalec oziroma ponudnik kmetijskega zemljišča z njim ni želel skleniti kupoprodajne pogodbe, ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla, ampak tožbo na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. 60 dnevni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla pa je začel teči s pravnomočnostjo izdane sodbe.

Vrhovno sodišče RS je tudi v zadevi II Ips 146/2012 odločilo, da se zaradi pravne varnosti kot pravilno obravnava do sprejema načelnega pravnega mnenja uveljavljeno stališče sodne prakse in prakse upravnih organov, da mora v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenjeni pogodbi, predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa v tem primeru šteje, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe.

V predmetni zadevi je tožeča stranka pravilno v 60 dnevnem roku v skladu s takrat veljavno sodno prakso vložila tožbo na sklenitev pravnega posla. Glede na to, da je postopek začel teči v skladu s takratno upravnosodno prakso, ga je treba tako tudi nadaljevati. To je potrebno zato, da je onemogočeno vzporedno odločanje v upravnem in pravdnem postopku in zagotovljena pravna varnost. Po zaključku pravdnega postopka pa bo tožeča stranka, če bo v tem postopku uspešna, lahko vložila predlog za odobritev pravnega posla. Dne 14. 8. 2012 vložen predlog za odobritev pravnega posla pa je tako vložen preuranjeno, zato je sicer iz drugačnih razlogov kot navaja prvostopni organ in tudi nekoliko drugačnih razlogov, kot jih navaja drugostopni organ, pravilna odločitev, da se vloga tožeče stranke z dne 14. 8. 2012 zavrže (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Po obrazloženem je sodišče v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo.

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.