Jedro

Sodišče ugotavlja, da je tožba tako nepopolna in nerazumljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče namreč nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnika sta dne 9. 12. 2017 priporočeno po pošti vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-18-101/2016-2 z dne 19. 10. 2017, zaradi davka na promet nepremičnin. V tožbi navajata, da nista prodajala stanovanja, zaradi česar je zahteva, da poravnata davek, nezakonita. Zahtevata, da davek poravna prodajalec, to je sodišče. Sklicujeta se na 5. člen Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2) in navajata, da nista prodajalca. Zatrjujeta, da je bil davek na promet nepremičnin poravnan s strani kupca, kar dokazuje potrdilo z dne 6. 10. 2016, o čemer sta obvestila tudi Finančni urad v Celju. V tožbi omenjata, da je odločba, ki je bila izdana prvemu tožniku enaka, zato je ne vlagata posebej. V dopolnitvi tožbe z dne 15. 12. 2017 predlagata, da sodišče razveljavi vse sklepe in odločbe, izdane s strani Finančnega urada v Celju, saj je davek poravnal kupec, in sicer družba A. d.o.o.. Zahtevata tudi povračilo stroškov, povzročenih z vlaganjem pritožb zoper odločbe Finančnega urada v Celju. Tožbi sta poleg dopisa Finančnemu uradu v Celju priložila odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-18-74/2017-2 z dne 19. 10. 2017, s katero je bila zavrnjena pritožba drugo tožeče stranke zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4236-30744/2016-3 (04-130-08) z dne 24. 8. 2016. 2. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

3. Po prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba v tožbi navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. V zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

4. Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je ta bistveno pomanjkljiva. Iz tožbe je bilo namreč razvidno, da jo vlagata dva tožnika, ter da izpodbijata dva posamična akta, katera pa v tožbi nista pravilno in jasno navedena. Tožnika sta namreč v tožbi kot izpodbijani akt navedla odločbo organa druge stopnje, in sicer odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-18-101/2016-2 z dne 19. 10. 2017, tožbi pa sta priložila drugo odločbo organa druge stopnje, in sicer odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-18-74/2017-2 z dne 19. 10. 2017. V tožbi tudi nista navedla tožene stranke.

5. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva sodišče od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti in ga pri tem pouči, kako naj te pomanjkljivosti odpravi ter ga opozori, da bo tožbo, če pomanjkljivosti v določenem roku ne bo odpravil, izpodbijani upravni akt pa ni ničen, zavrglo (31. člen ZUS-1).

6. Glede na navedeno je sodišče tožnika z dopisom I U 2717/2017-5 z dne 20. 2. 2018 pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tožbe, in sicer, da pravilno navedeta toženo stranko, katera akta s tožbo izpodbijata, ter da izpodbijana akta tožbi tudi priložita. Sodišče je tožnika opozorilo, da stranka, ki s pritožbo ni uspela, s tožbo izpodbija akt organa prve stopnje ter na pravne posledice, če tožbe v postavljenem roku 8 dni ne bosta dopolnila oziroma popravila, skladno z napotilom sodišča. Sodišče je tožnika tudi seznanilo, da bo njuno tožbo po ustrezni dopolnitvi le-te, na podlagi 35. člena ZUS-1, razdružilo tako, da bo posebej obravnavalo tožbo prvo tožeče stranke in posebej tožbo drugo tožeče stranke. V skladu s 35. členom ZUS-1 lahko namreč tožnik z eno tožbo uveljavlja več tožbenih zahtevkov proti istemu tožencu le, če vsi zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in je za vse zahtevke pristojno isto sodišče. 7. Iz vročilnic v spisu je razvidno, da se osebna vročitev zgoraj navedenega dopisa tožnikoma dne 23. 2. 2018 ni dala opraviti, zaradi česar sta jima bili v hišnem predalčniku puščeni standardizirani obvestili s poukom, da lahko sodni pisanji prevzameta v roku 15 dni, z opozorilom o pravnih posledicah, če tega ne bosta storila. Tožnika navedenega dopisa v 15-dnevnem roku nista dvignila. Zato na podlagi četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) velja, da je bila vročitev dopisov tožnikoma opravljena zadnji dan 15-dnevnega roka za prevzem, to je 10. 3. 2018. Naslednjega dne, torej 11. 3. 2018, je začel teči 8 dnevni rok za dopolnitev tožbe v upravnem sporu, ki se je upoštevaje drugi odstavek 101. člena ZUP iztekel v ponedeljek, 19. 3. 2018. Tožnika sta z dopisom z dne 15. 3. 2018 seznanila sodišče, da sta bila s strani Finančne uprave Republike Slovenije obveščena, da je odmerjeni davek poravnala družba A. d.o.o., in da nimata več obveznosti. Zaradi navedenega dopolnitev tožbe ni več potrebna.

8. Sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, kljub odgovoru tožnikov, ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega zadeve ne more obravnavati. Kljub pozivu sodišča, s katerim sta bila tožnika seznanjena, tožba ne vsebuje zahtevanih podatkov, niti nista tožnika navedla in predložila upravnih aktov, ki ju izpodbijata v upravnem sporu. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je tožba tako nepopolna in nerazumljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče namreč nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi iz navedenih razlogov temu ni tako, zato sodišče ugotavlja, da tožba ni sposobna za obravnavo.

9. Glede na povedano je sodišče tožbo kot nepopolno in nerazumljivo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

10. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.