3. 9. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Odvetniške družbe Podjed, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 3. septembra 2020

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 136/2017 z dne 7. 6. 2017 in sodbo Upravnega sodišča št. I U 1638/2016 z dne 24. 1. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 82/2015 z dne 10. 10. 2016 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnica izpodbija v izreku navedeno določbo. Zatrjuje njeno neskladje z drugim odstavkom 14. člena, 22., 23., 25. in 74. členom Ustave. Navaja, da izpodbijana ureditev glede plačila za delo neutemeljeno vzpostavlja neenako obravnavanje zagovornikov po uradni dolžnosti in izvajalcev brezplačne pravne pomoči v primerjavi z odvetniki, ki jih izberejo stranke, ker za enako delo prejmejo različno plačilo. Iz istega razloga naj bi jih neenakopravno obravnavala tudi v primerjavi z državnimi pravobranilci, katerim se stroški zastopanja obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah, z odvetniki, ki jih država oziroma državni organ izbere za opravo posameznih storitev v njenem imenu, in izvajalci javnih služb.

Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklep, s katerim so bili odvetniku iz njene odvetniške pisarne priznani potrebni izdatki in nagrada v znesku 3.159,64 EUR, v presežku pa je sodišče zahtevek zavrnilo. Ker je bil odvetnik izvajal storitve brezplačne pravne pomoči, mu je sodišče na podlagi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv)[1] priznalo nagrado za delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Upravno sodišče je tožbo zoper navedeni sklep zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrglo predlog za dopustitev revizije. Pritožnica zatrjuje kršitev pravic iz 14., 22., 23., 25. in 74. člena Ustave. Navaja, da je bila kot izvajalka brezplačne pravne pomoči neenakopravno obravnavana v primerjavi z odvetniki, ki jih izberejo stranke, ker je za enako delo prejela polovično plačilo. Iz istega razloga naj bi bila neenakopravno obravnavana v primerjavi z državnimi pravobranilci, katerim se stroški zastopanja obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah, odvetniki, ki jih država oziroma državni organ oziroma pravna oseba javnega prava izbere za opravo posameznih storitev v njenem imenu, ki prav tako prejmejo plačilo v polnem znesku, in izvajalci javnih služb. Pritožnica navaja tudi, da se sodišča do njenih navedb o neenakopravni obravnavi niso opredelila.

Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa in sodnik dr. Rok Čeferin sta bila pri odločanju o zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Navedeni odstavek določa, da sta odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi jima pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdv nični.