Jedro

Ker dolžnica na cenilno poročilo ni pravočasno podala nikakršnih pripomb, le-te je podala prvič v svoji pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep, je z grajanjem cenilnega poročila prepozna in se štejejo navedbe v zvezi s cenilnim poročilom v pritožbi kot pritožbena novota.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da vrednost nepremičnine - stanovanja št. 3 v pritličju stanovanjskega bloka ..., Maribor na parceli k.o. ... ID znak (prej pri podvložku k.o. ...) v celoti v lasti dolžnice, na dan 26. 5. 2011, znaša 87.000,00 EUR. Vrednost nepremičnine je ocenilo na podlagi cenitvenega poročila sodne cenilke za gradbeništvo in nepremičnine V.D.B. z dne 26. 5. 2011, ki ga je slednja izdelala v tem postopku.

2. Zoper ta sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da sta dejansko stanje in materialno pravo zmotno ugotovljena, saj je vrednost nepremičnine ocenjena nad dejansko tržno vrednostjo, torej pretirano, zato ne bo možna prodaja, s tem pa bodo upniki s svojimi sorazmerno majhnimi terjatvami oškodovani, ko nerealno ocenjena nepremičnina ne bo mogla biti prodana. Ocenjena vrednost temelji na domnevah o stanju stanovanja, le-to pa je potrebno temeljite obnove, da bi bilo primerno za bivanje. Nihče cenilcu ni onemogočal dostopa. Dolžnica si želi objektivne cenitve in objektivnega sklepa, saj je le takšen zakonit. Predlaga postavitev izvedenca gradbene stroke, ki bo opravil ogled nepremičnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje na podlagi pregleda spisa ugotavlja, da je bilo v tem postopku s strani sodne cenilke za gradbeništvo in nepremičnine V.D.B. izdelano dne 26. 5. 2011 cenitveno poročilo o vrednosti nepremičnine v lasti dolžnice, v katerem je bila ocenjena tržna vrednost nepremičnine na dan 26. 5. 2011 v znesku 87.000,00 EUR. Navedeno cenilno poročilo je bilo vročeno vsem strankam postopka, med drugim tako dolžnici osebno (dne 18. 6. 2011) in njenemu pooblaščencu (dne 16. 6. 2011). Vročeno jima je bilo skupaj z dopisom, da lahko podata morebitne pripombe na cenilno poročilo v 8 dneh. Dolžnica oziroma njen pooblaščenec vse do izdaje izpodbijanega sklepa z dne 19. 10. 2011 oziroma do vložitve pritožbe zoper ta sklep z dne 2. 11. 2011, v zvezi s cenilnim poročilom nista podala nobene vloge, v kateri bi se kakorkoli o njem izjasnila. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da se s cenitvijo strinjata.

5. Ker dolžnica na cenilno poročilo ni pravočasno podala nikakršnih pripomb, le-te je podala prvič v svoji pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep, je z grajanjem cenilnega poročila prepozna in se štejejo navedbe v zvezi s cenilnim poročilom v pritožbi kot pritožbena novota v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona. Dolžnica v pritožbi ne navaja, da navedena dejstva, ki jih prvič navaja v pritožbi, ni mogla navesti oziroma predložiti že v 8 dnevnem roku odkar je prejela cenilno poročilo oziroma najkasneje do izdaje sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo vrednost nepremičnine. Zaradi tega je s tovrstnimi pritožbenimi navedbami prepozna in te navedbe ni dopustno upoštevati v pritožbenem postopku.

6. V posledici navedenega, in ker tudi uradni preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, saj je upoštevalo cenilno poročilo na podlagi katerega je v skladu z določbo 178. člena ZIZ s sklepom ugotovilo vrednost nepremičnine, ki se v tem postopku prodaja, pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

7. O stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno, saj jih dolžnica, ki je sicer s svojo pritožbo v celoti propadla, ni priglasila.