Jedro

Prestroga in nesorazmerna posledica neskrbnosti lastnika stanovanja ali uporabnika poštnih storitev, ki ni zagotovil brezhibnega poštnega predalčnika, bi bila, da bi se mu povsem onemogočilo dokazovanje tega, da za pisanje ni vedel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa z 31. 8. 2017. 2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da izhaja iz odločbe ustavnega sodišča U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009, da je namen vročanja omogočiti in zagotoviti, da bo udeleženec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča in da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Ta namen lahko vročitev doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje prispelo do naslovnika. Izjemna dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi in mu torej lahko očitamo nedobroverno in nevestno ravnanje. V obravnavani zadevi nasprotnemu udeležencu takega ravnanja ni mogoče očitati. Kot izhaja iz vročilnice, ki je bila sodišču vrnjena skupaj s sklepom, poštni vročevalec te sodne pošiljke ni pustil v poštnem predalčniku, ker je bil ta odklenjen in kot tak neprimeren. Sodišču je bilo tako znano, da sklep z 31. 8. 2017 nasprotnemu udeležencu ni bil nikoli vročen, do česar ni prišlo po krivdi nasprotnega udeleženca. V času vročanja sklepa je bil na zdravljenju (paliativna oskrba in rehabilitacija), zato sodne pošiljke iz objektivnih razlogov ni mogel prevzeti.

Poleg tega brez svoje krivde ni bil zmožen poskrbeti za uporaben in ustrezno zavarovan hišni predalčnik, katerega ključavnica je bila uničena zaradi vloma v letu 2017. Strošek nakupa nove ključavnice znaša od 30 do 40 EUR, upoštevajoč socialno ogroženost nasprotnega udeleženca, pa mu je predstavljal previsok finančni zalogaj. Vse navedeno je nasprotni udeleženec potrdil na naroku 26. 6. 2018. Pojasnil je tudi, da mu je v letu 2017 izginjala tudi druga pošta, in sicer sklepi CSD o socialni denarni pomoči, za kar je izvedel, ko se je po več kot mesecu dni ob vročitvi teh sklepov pozanimal na CSD. Sodišče neutemeljeno očita nasprotnemu udeležencu, da ni enako ravnal v obravnavanem postopku in se ni pozanimal do 16. 3. 2018 o zadevi in poteku postopka. Očitka v zvezi s tem so neutemeljeni. Nasprotni udeleženec je na zaslišanju pojasnil, da mu je bila z odločbo pravobranilstva RS priznana pravica do pravičnega zadoščenja po Zakonu o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Skladno s priporočilom Ministrstva za pravosodje bi morala biti odločba v postopku v zvezi s priznanjem očetovstva izdana najkasneje v 18 mesecih. Nasprotni udeleženec je zato kot prava neuka stranka sklepal, da velja enak rok za odločitev prvostopenjskega sodišča v obravnavanem postopku. Ker še ni prejel sklepa o določitvi stikov in se je 18 mesečni rok, za katerega je menil, da je relevanten, začel iztekati, je prišel 16. 3. 2018 pregledati spis v tem postopku in se seznanil s sklepom z 31. 8. 2017. Na enak način je postopal tudi v postopku na CSD, ker se je zavedal, da je CSD dolžan izdan odločbo v roku enega meseca.

Sodišče neutemeljeno očita nasprotnemu udeležencu, da ni sporočil spremembe naslova skladno s prvim odstavkom 145. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V času vročanja sklepa nasprotni udeleženec ni spremenil svojega naslova, kar bi imelo za posledico dolžnost sporočiti spremembo. Sodišče je samo preko CRP preverilo naslov nasprotnega udeleženca in mu pošiljke pošiljalo na pravilen naslov. Nasprotni udeleženec je v svojih vlogah zapisoval svoj nov naslov, vendar je bil v času vročanja na tem naslovu začasno odsoten zaradi zdravljenja. Ker je bil nasprotni udeleženec v času vročanja začasno odsoten iz objektivnih razlogov, denarnih sredstev za zagotovitev ustreznega hišnega predalčnika oz. ključavnice pa ni imel, mu v zvezi s tem ni mogoče očitati krivde. Ker torej ni podana krivda oz. nedobroverno in nevestno ravnanje nasprotnega udeleženca, fikcija vročitve sklepa z 31. 8. 2017 ne bi smela nastopiti, saj sporni sklep ni bil pravilno vročen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa z 31. 8. 2017, saj je ugotovilo, da je bil sklep nasprotnemu udeležencu pravilno vročen. Sodišče je nasprotnemu udeležencu sklep vročalo na naslov R. (ki je po podatkih CRP naslov stalnega bivališča nasprotnega udeleženca1). Iz sodne pošiljke, ki se je vrnila na sodišče, pa je razvidno, da je bilo nasprotnemu udeležencu puščeno obvestilo o kraju in roku prevzema sodne pošiljke, katere ni dvignil, zato se je vrnila nazaj na sodišče 9. 10. 2017 (vročilnica in sodne pošiljke na list. št. 259).

5. ZPP posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti ter z njim povezanih pravnih sredstev nima. Po ustaljeni sodni praksi2 se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ).

6. Eden od pogojev, da sodišče potrdi pravnomočnost sodne odločbe je, da je bila stranki odločba pravilno vročena. Pritožbeno sodišče pritožbeni trditvi toženca, da mu sklep ni bil vročen, ne more slediti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je vročilnica (potrdilo o vročitvi) javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). To domnevo je sicer mogoče izpodbiti, vendar je nasprotnemu udeležencu tudi po presoji pritožbenega sodišča, ni uspelo.

7. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bila nasprotnemu udeležencu odločba vročena na naslov R. Gre za naslov, ki je v CRP naveden kot stalno prebivališče nasprotnega udeleženca in ga nasprotni udeleženec tudi sam navaja tekom postopka in v pritožbi. Gre za naslov iz vročilnice na list. št. 259 spisa. Pritožbene navedbe, da je sodišču znano, da nasprotnemu udeležencu sklep ni bil vročen, zato niso utemeljene.

8. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in iz podatkov spisa izhaja, da je bil nasprotnemu udeležencu sklep vročen s tako imenovano fikcijo vročitve. Namen določb o nadomestnem vročanju in vročanju s tako imenovano fikcijo vročitve je v zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva ob hkratni zagotovitvi razumskega pričakovanja, da se bo naslovnik s pisanjem vendarle seznanil oz. imel možnost, da za pisanje izve3. Posebnost vročitve v neuporabni predalčnik po četrtem odstavku 142. člena ZPP je ta, da vročevalec sodnega pisanja ne pusti v takšnem predalčniku4, ampak ga vrne sodišču. Načinu vročitve je torej imanentno, da se naslovnik s pisanjem ne seznani. Zato je odločilnega pomena, da je pred tem prejel obvestilo o pošiljki in o tem, kje jo lahko prevzame v roku 15 dni ter opozorilo, kakšne bodo posledice opustitve prevzema. Dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje. Če pa za pisanje ni vedel, mu tega ni mogoče očitati.

9. Nasprotni udeleženec tekom postopka in tudi v pritožbi zatrjuje, da je bil hišni predalčnik, v katerega je bila opravljena vročitev obvestila o sodni pošiljki, nezaklenjen, ne trdi pa, da se vrat ne bi dalo zapreti (ravno obratno, izpovedal je, da je odstranil vlomljeno ključavnico zato, da bi se dala vratca zapreti) niti ne trdi, da bi mu bilo namerno onemogočeno seznaniti se s pisanjem. Sodišče je verjelo navedbi nasprotnega udeleženca, da je bil hišni predalčnik odklenjen. Vprašanje pa je, ali mora sam nositi breme tega, ker ni uredil hišnega predalčnika, ali ne.

10. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da odkar je odpovedal pooblastilo odvetniku K., mu ni bil vročen noben sklep in nobeno sodno pisanje. Da je bil v mesecu avgustu 2017 cel mesec odsoten, ker je bil na raznih zdravljenjih. Odsoten je bil tudi v septembru 2017. V zaslišanju ni bil natančen in ni znal povedati, kje se je nahajal. Izmikal se je odgovorom na vprašanja, ki jih je zastavilo sodišče. Izpovedal je tudi, da ne bo povedal, kje se je nahajal, saj ga ni nihče seznanil s tem, da bi si moral to zapisovati in o tem voditi evidence. Tako ni izpovedal, kdaj, kje in koliko časa je bil na zdravljenju. Konkretnih navedb o odsotnosti in zdravljenju ni podal niti v pritožbi. Izpovedal je tudi, da mu je bilo v letu 2017 vlomljeno v hišni predalčnik, vendar ni vedel, v katerem mesecu se je zgodil vlom, niti ni vloma prijavil policiji. Nove ključavnice pa ni zmogel kupiti, saj gre za previsok strošek. Ocenjuje, da bi obstajala možnost vloma tudi, če bi jo kupil. Hišni predalčnik je našel večkrat odprt, vendar ni vedel, kdo ga je odprl. Reklame so ležale na tleh, obvestila s strani poštarja pa ni dobil nobenega.

11. Prvostopenjsko sodišče izpovedbi toženca o tem, da naj bi bil v mesecu avgustu in tri tedne v mesecu septembru odsoten zaradi zdravljenja, ni verjelo. Izpovedba nasprotnega udeleženca je bila posplošena, nasprotni udeleženec ni znal niti ni želel odgovarjati na vprašanja o tem, kje in kdaj in kako dolgo se je zdravil oz. kje se je v času odsotnosti nahajal. Tega ne navede nasprotni udeleženec niti v pritožbi. Pritožbeno sodišče zato v celoti sledi zaključku prvostopenjskega sodišča, da nasprotni udeleženec ni izkazal, da bi bil v mesecu avgustu in v septembru (oz. v času vročanja) dalj časa odsoten.

12. Pritožbeno sodišče sicer ne sprejema stališča, ki ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, da naslovnika, ki ne poskrbi za brezhiben predalčnik, zadane vsako tveganje pri vročanju5. ZPP česa takega ne določa. To stališče bi pomenilo, da bi se nevročeno pisanje štelo za vročeno celo, če bi osebe z neurejenim hišnim predalčnikom zmogla dokazno breme, da obvestilo v predalčniku dejansko ni bilo puščeno, ali da je bilo iz njega odstranjeno, kar ni v skladu z namenom določbe 142. člena ZPP.6 Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2) v 44. členu določa, da morajo biti predalčniki izdelani in nameščeni tako, da zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk, v 43. členu pa, da mora lastnik ali lastnica stanovanja ob vhodu v objekt zagotoviti namestitev, označitev in vzdrževanje hišnega predalčnika; uporabnik poštnih storitev v posameznem stanovanju pa praznjenje hišnega predalčnika. Če osebe ne izpolnijo svojih obveznosti, jih mora izvajalec univerzalne storitve pisno opozoriti in jim za odpravo kršitev določiti primeren rok. Če kršitev ne odpravijo v roku iz prejšnjega odstavka in izvajalec iz prejšnjega odstavka ni dolžan dostavljati poštnih pošiljk, vendar mora o tem predhodno pisno obvestiti agencijo. Prestroga in nesorazmerna posledica neskrbnosti lastnika stanovanja ali uporabnika poštnih storitev, ki ni zagotovil brezhibnega poštnega predalčnika, bi bila, da bi se mu povsem onemogočilo dokazovanje tega, da za pisanje ni vedel. 13. Vendar v obravnavanem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča ni možen zaključek, da je nasprotnemu udeležencu mogoče verjeti, da za pisanje ni vedel. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka mu ni uspelo izkazati, da za pisanje ni vedel. 14. Ker je vročilnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, je moč domnevo izpodbijati na način, da se s konkretnimi navedbami izpodbije resničnost navedenega v potrdilu o vročitvi, česar tudi po oceni pritožbenega sodišča pritožniku ni uspelo. Svojih posplošenih trditev, da je bil v avgustu in tri tedne v septembru 2017 odsoten, ni uspel izkazati. Prav tako ni poskrbel za izpraven predalčnik. Tega ga ne razbremeni niti sklicevanje na slabo ekonomsko stanje, zaradi česar naj ne bi mogel kupiti ključavnice. Nasprotni udeleženec je vedel, da mu je bilo v predalčnik vlomljeno, da je bil predalčnik večkrat odprt, da so reklame ležale po tleh, vendar na to ni reagiral. Vloma ni prijavil policiji in ni skušal preprečiti, da bi reklame ležale po tleh oz. bi bil predalčnik zaprt, kar vse kaže na neskrbnost lastnika oz. uporabnika poštnih storitev, tako stanje pa je trajalo dalj časa, nasprotni udeleženec je bil s tem seznanjen in ga je lahkomiselno sprejel. Odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti je zato pravilna.

15. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

16. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (154. v zvezi s 165. členom ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Ta naslov je navedel nasprotni udeleženec kot svoj naslov tudi zaslišan na naroku in v svojih vlogah. 2 Primerjaj odločbe VS RS II Ips 180/2010, VSL I Cp 486/2017, I Cp 916/2017 in druge. 3 Primerjaj sklep VS RS II Ips 95/2016. 4 Sodna praksa šteje, da je neuporaben tudi poštni predalčnik, ki ne omogoča zaklepanja, vendar pa le kar se tiče pisanja, ki se vroča, ne pa (predhodnega) obvestila o tem pisanju, kar povezuje z zaupnostjo sodnih pošiljk (primerjaj VSL sodba II CP 989/2015). 5 Primerjaj sklep VSC Cp 667/2009 z 8. 10. 2009. 6 Primerjaj tudi sklep VSL I Cp 185/2018 z 25. 5. 2018.