Jedro

Pravilno je materialnopravno naziranje sodišča druge stopnje, da se izjava meničnega akceptanta ne šteje avtomatično za izjavo o poroštvu iz temeljnega razmerja, saj manjka bistven element poroštvene izjave in sicer, da se podpisnik zavezuje kot porok v skladu z določbami obligacijskega prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 59.202,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2004 in mu povrniti pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o povrnitvi stroškov.

3. Tožnik je vložil revizijo zoper pravnomočno sodbo zaradi kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da pritožbeno sodišče ni pojasnilo svojega naziranja, da toženec na podlagi dane menične izjave ni postal tudi porok iz temeljnega razmerja, ter da zavezujoča poroštvena izjava ni bila dana v pisni obliki. Pojasni svoje prepričanje, da je menično izjavo toženca z dne 19. 1. 2001 šteti za poroštveno izjavo, dano v pisni obliki. Meni, da je treba upoštevati tudi dejstvo, da je toženec 19. 1. 2001, kot direktor kreditojemalca F. d. o. o., podpisal pogodbo o kratkoročnem kreditu št. ... in tudi menično izjavo, v kateri sta navedeni številka in datum te pogodbe. Tako so bili ob podpisu menične izjave tožencu nesporno znani vsi bistveni elementi obveznosti, za katere daje kot porok svoje osebno jamstvo. Dodaja še, zakaj je odločitev sodišča druge stopnje glede odločitve o stroških napačna. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo obravnavanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V konkretnem primeru je relevantno naslednje dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi (in na katerega je revizijsko sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP – vezano). Iz pogodbe o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 19. 1. 2001 izhaja, da sta tožnik kot kreditodajalec in F. d. o. o. kot kreditojemalec ugotovila, da dolguje kreditojemalec 41.729,26 EUR. Za ta znesek je dal tožnik kreditojemalcu kredit pod pogoji, ki so navedeni v točki 3 in sicer se je, med drugim, zavezal kredit vrniti v 11 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer je prvi obrok zapadel v plačilo 31. 1. 2001. V točki 6 je bilo določeno, da je za zavarovanje kreditojemalec izstavil dve lastni menici z osebnim jamstvom s pooblastilom za vnovčenje. V menični izjavi z dne 19. 1. 2001 je navedeno, da je F. d. o. o. kot izdajatelj menic izjavil, da izroča v zavarovanje terjatev tožnika do F. d. o. o. po pogodbi št. ... tožniku dve bianco menici, ki ju je za izdajatelja podpisal toženec kot direktor. V točki dve pa je navedeno, da je menico kot akceptant podpisal toženec in da je toženec sprejel plačilo meničnega dolga kot fizična oseba.

7. Nad kreditojemalcem je bil uveden stečajni postopek, v katerem je tožnik svojo terjatev pravočasno prijavil. V tej pravdi zahteva od toženca poplačilo iz naslova poroštva.

8. V konkretni zadevi se je tako zastavilo vprašanje, ali je dejstvo, da je toženec podpisal menici kot akceptant ter izjavo, da sprejema plačilo meničnega dolga kot fizična oseba, šteti kot poroštveno izjavo v smislu 997. in 998. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).

9. Pravilno je materialnopravno naziranje sodišča druge stopnje, da se izjava meničnega akceptanta ne šteje avtomatično za izjavo o poroštvu iz temeljnega razmerja, saj manjka bistven element poroštvene izjave in sicer, da se podpisnik zavezuje kot porok v skladu z določbami obligacijskega prava. Iz menične izjave pa izhaja zgolj zaveza podpisnika, da sprejema plačilo meničnega dolga kot fizična oseba. V konkretni zadevi pa je bistveno, da menični dolg sploh ni nastal, saj tožnik menice ni izpolnil, niti od toženca ne terja plačila na podlagi menične obveznosti.

10. Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča je, da mora pisna izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, če naj učinkuje, poleg gole zaveze zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika (zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti, pa tudi druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja)(1). To pa, kot pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje, iz menične izjave ne izhaja. Sklicevanje na konkretno pogodbo v menični izjavi namreč pogojem za veljavno poroštveno zavezo v smislu 997. člena ZOR ne zadosti, četudi je toženec istega dne podpisal to isto pogodbo, ki je navedena v menični izjavi.

11. Revizija glede stroškovne odločitve ni dovoljena (prim. pravno mnenje VS RS z dne 15. 12. 1998, Pravna mnenja II/98, str. 4). Ta namreč šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP).

12. Podana tudi ni kršitev pravdnega postopka, saj je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pritožbene očitke tožnika.

13. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani in ker je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno, je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Odločba VS RS II Ips 374/2008.